Smreka in macesen se najbolje odkupujeta na Gorenjskem, celuloza in brusni les pa trenutno najboljšo ceno dosegata na Koroškem. Sicer pa so cene glede na januar stabilne, le na Gorenjskem je smreki cena zrasla za 2 do 3 €/m3. Na območjih, kjer se pojavljajo organizatorji sečnje in odkupa gozdnih lesnih sortimentov, namenjenih na kitajski trg, pa so po pričevanjih lastnikov gozdov in ostalih odkupovalcev cene lahko tudi nekaj odstotkov višje, kot jih navajamo v razpredelnici. A je ob tem potrebna izjemna previdnost, saj se pogostokrat dogajajo nečednosti tako pri sami sečnji kot pri odvozu iz gozda. Visoke dumpinške odkupne cene posredniki poskušajo kompenzirati s slabšo izmero, večjim posekom in večjim odvozom. Zato je za lastnike gozdov izjemnega pomena, da so ob času sečnje, izmere in odvoza prisotni ter vse postopke nadzirajo.

Žalostno pa je, da smo prejšnji teden v uredništvo Kmečkega glasa dobili sporočili dveh lastnikov gozdov (iz Pivškega in Bele krajine), da je do njiju prišel revirni gozdar in jima predlagal posek ter ob tem vsiljeval organizacijo poseka, spravila in prodaje lesa.

Med lastniki gozdov pa je še vedno odmevna 16. licitacija vrednejših gozdnih lesnih sortimentov v Slovenj Gradcu, ki je ponovno postregla z rekordno dobro prodajo, in sicer tako količinsko kot cenovno. Dobrih 6843 m3 hlodovine od 836 lastnikov se je prodalo po povprečni ceni 390 €/m3. To je seveda mnogo bolje kot na kamionski cesti. Vendar pa bi najbrž lahko dosegli še višje cene, če bi bila vsa hlodovina primerno krojena in tudi pravilno posekana.

Za primerjavo si lahko vzamemo podobne licitacije po Nemčiji in Avstriji, ki sicer v odkup ponujajo precej manjše količine lesa, a tistega pretežno najvišje kakovosti. Na letošnji osrednji licitaciji nemškega državnega podjetja HessenForst v začetku februarja je bilo na voljo 3320 m3 lesa listavcev in iglavcev iz državnih, občinskih in zasebnih gozdov po vsem Hessnu. V ponudbi je prevladoval hrast (1594 m3), ki je dosegel povprečno prodajno ceno 820 €/m3. Sledili so macesen (786 m3) s povprečno ceno 366 €/m3, duglazija (467 m3) po 276 €/m3, jesen je dosegel povprečno ceno 272 €/m3, bor 251 €/m3 (lani le 91 €/m3), gorski javor pa je dosegel povprečno ceno 381 €/m3. Zanimivost teh licitacij, ki potekajo pretežno od konca oktobra do marca, je, da so v novembru in decembru v ponudbi pretežno iglavci, od januarja do marca pa pretežno listavci.

 Kako do boljšega izkupička

Gozd je bil nekdaj kmetova banka, iz katere je lahko v kriznem obdobju vzel obresti in v najhujših časih tudi nekaj glavnice. A je vse to v naslednjih obdobjih z marljivim delom gozdu na nek način vrnil, predvsem z nego in pogozdovanjem, če je bilo to potrebno. A danes tega bančništva niti država niti stroka pa tudi nekateri lastniki gozdov, vključno državnih, ne razumejo več. Če ne gospodariš z glavnico, tudi obresti ni.

Po Sloveniji imamo kar nekaj društev lastnikov gozdov povezanih v Zvezo lastnikov gozdov Slovenije, a žal pri gospodarjenju z gozdovi niti v okviru društev niti okviru zveze še niso povezani. V Sloveniji bi se zelo radi primerjali in zgledovali po sosednji Avstriji, kjer imajo lastniki gozdov zelo močno oporo tako pri gospodarjenju z gozdovi kot pri odkupu lesa v avstrijski kmetijski zbornici in deželnih kmetijskih zbornicah. Morda pa bi lahko naši lastniki gozdov našli zgled tudi v Skandinaviji, mnogokrat sicer omenjamo Finsko, a redkokdaj Švedsko. Švedski lastniki gozdov, ki so pokazali resnično predanost, so se združili v društva, da bi s tem ustvarili čim boljše pogoje za prodajo lesa iz svojih gozdov. Leta 1938 je bilo ustanovljeno Združenje lastnikov gozdov jugovzhodne Švedske z imenom Södra.

fotografija: arhiv Södra

 Švedski lastniki gozdov na temeljih zadružništva

Södra ni bila le zveza društev, temveč je bilo gospodarsko združenje, ustanovljeno na principih zadružništva, kar je bilo pomembno za nadaljnji razvoj. Med drugo svetovno vojno je imela Södra pomembno vlogo pri oskrbi Švedske z energijo, po vojni pa so imeli zaradi dobrega gospodarjenja z gozdovi iz desetletja v desetletje več lesne zaloge. Ker tudi njihove žage niso mogle predelati vsega lesa, je eden od članov, doktor medicine Gösta Edström, spoznal, da bi treba ustanoviti lastne tovarne celuloze. Takratna investicija v novo industrijsko panogo je z leti postala vodilna in še danes pomeni Södrino jedro.

Vsak član Södre ima en glas, ne glede na velikost njegovega gozdnega posestva ali kapitala. Člani ves svoj les prodajajo Södri, a niso le dobavitelji lesa, temveč solastniki Södrinih žag, tovarn, hčerinskih družb, in prejemajo del dobička, ki ga te ustvarijo. Člani pa lahko sodelujejo tudi z vloženim kapitalom, ki se odšteje od plačil za njihov les. Koliko dobička prejme vsak član, je odvisno od vloženega kapitala in dobav lesa. Organizirani so v 36 gozdarskih okolišev, kjer imajo tudi največjo možnost individualnega vplivanja, v celem sistemu pa interese izražajo preko izvoljenih predstavnikov.

 Člani upravljajo s koncernom in povečujejo dobičkonosnost svojih gozdov

Ker se je dobičkonosnost povečevala, se je Södri pridruževalo vse več lastnikov gozdov. Konec leta 2021 je bilo že 52.921 članov, ki imajo v lasti 2,72 milijona hektarjev gozdov. Nekdanja zveza je do danes prerasla v združenje lastnikov gozdov, zadrugo, ki upravlja koncern s številnimi hčerinskimi podjetji. Sistem zaposluje 3124 delavcev in je lani ustvaril neto prihodek 2,54 milijarde evrov, od tega 891 milijonov evrov dobička po obdavčitvi. Slabo polovico (43 %) dobička bo razdeljenega med člane.

Cel sistem ima štiri poslovna področja. Södra gozd kupuje les od članov za žage, opravlja zunanjo trgovino z lesom, prizadeva si za razvoj natančnega gozdarstva, zlasti digitalnih gozdarskih storitev ter skrbi za gozdove članov od sajenja do spravila. Södra les se ukvarja z žaganim lesom in gradbenimi sistemi, proizvajajo tudi križno lepljeni les, pelete, lesne ostružke in druge stranske proizvode. Södra celuloza je s svojimi tovarnami eden vodilnih proizvajalcev tržne celuloze na svetu ter velik dobavitelj biogoriv, ​​zelene električne energije, daljinskega ogrevanja in surovin za tekoča biogoriva. Södra inovacije vodi razvoj poslovanja je osredotočena na pobude za rast in razvoj hčerinskih družb ter za doseganje novih partnerstev. Nedavno so zagnali še gradnjo najzahtevnejših lesenih objektov in recikliranje tekstila.

Södra ima številne hčerinske družbe in pridružene družbe, predvsem proizvajalce obnovljivih virov energije in goriv. Ena od takih je Södra Vind AB, ki ima v lasti šest vetrnih turbin, postavljenih ob tovarni celuloze. V letu 2019 so vetrne turbine proizvedle 32 GWh energije, da je bila tovarna samozadostna z električno energijo in proizveden tudi presežek. Presežke lahko ugodno kupujejo člani, zaposleni in partnerji. V letu 2019 je bilo 5367 odjemalcev.