Po napovedih iz lanskega novembra in decembra so se cene gozdnih lesnih sortimentov (GLS) na kamionskih cestah v letošnjem januarju povečale za okoli 7 %. Vendar pa je zaradi vremenskih razmer sečnja v naših gozdovih še vedno omejena. Delno se izvaja predvsem v gozdovih, s katerimi upravlja SiDG, medtem ko je na področju zasebnih gozdov precejšnje zatišje, kljub višjim cenam hlodovine. Posledično je lokalnim žagam težko priti do lesa in imajo zato tudi zmanjšano proizvodnjo.

Povpraševanje po žaganem lesu na slovenskem trgu je sicer večje od ponudbe, vendar pa žal cene žaganega lesa ne sledijo povišanim cenam hlodovine. Znano je namreč, da tako cene hlodovine iglavcev kot cene rezanega lesa iglavcev na širšem območju diktirajo Avstrijci. Ti pa v tem času želijo nadoknaditi lanskoletne izgube. Ker so največji porabnik okroglega lesa iglavcev in hkrati tudi največji izvoznik rezanega lesa na širšem območju, jim je trenutno v interesu, da čim več razrežejo sami. Zato cen rezanega lesa, ki ga recimo odkupijo od slovenskih žag, ne dvigujejo sorazmerno z rastjo cen hlodovine. Slovenska žagarska industrija ima zaenkrat še preslabotne lastne trgovske poti in je posledično vezana na Avstrijce.

STANJE NA BLIŽNJIH TRGIH

Trenutne prodajne možnosti žaganih in lepljenih izdelkov iz lesa pa so na svetovnih trgih optimalne in cene dosegajo celo rekordne ravni. Temu primeren je povečan razrez hlodovine v srednjeevropski in avstrijski žagarski industriji. Ta pa zaradi stroškov transporta in tudi zaradi obvladovanja trga hlodovine najprej daje prednost hlodovini z lokalnega območja. A tudi oni se soočajo s premalo sečnje. Uvoz okroglega lesa pa jim je postal dražji. Skladno s tem imajo srednjeevropske in avstrijske žage trenutno podpovprečno zalogo hlodovine za razrez. Posledično imajo tamkajšnji lastniki gozdov, če to dopušča vreme, vso posekano hlodovino praktično isti dan odpeljano in prodano. Premajhne količine hlodovine so povzročile celo dvig cene lubadaricam.

Med listavci je še vedno veliko povpraševanje po hrastu, povečano pa je povpraševanje po jesenu in javorju. Zaradi oslabljenega trga na Daljnem vzhodu se zmanjšujejo povpraševanje in cene bukovega lesa. Bolezen, ki se je pojavila na jesenu, pa ovira njegovo prodajo na Kitajsko in v Vietnam. Trenutno so na širšem območju polna skladišča celuloze in marsikje ta les, da bi ustregli dobaviteljem, meljejo oziroma preusmerjajo v energetski les za izdelavo sekancev in pelet. Vendar je tudi ponudba tega, kljub januarskim nižjim temperaturam, še vedno večja od povpraševanja. Bolje je na področju prodaje drv, vsaj na območju zahodne Avstrije. Povpraševanje po drveh v kombinaciji s prevozom se je zlasti v urbanih območjih povečalo in s tem so višje tudi cene.

Informativne cene gozdnih lesnih sortimentov v januarju na kamionski cesti v evrih za m3