Globalno povpraševanje po lesu v gradbeništvu je še vedno veliko, čeprav so se razmere zaradi zvišanja cen nepremičnin nekoliko umirile. Kljub temu pa povečano povpraševanje po hlodovini iglavcev še vedno ostaja. Eden od naših večjih odkupovalcev hlodovine pravi: »Menim, da smo pri iglavcih prišli na nek maksimum in da občutnega dviga v bližnji prihodnosti ne bo več.« Temu pritrjujejo tudi novice o cenah iglavcev na svetovnem trgu, še posebej pa trenutne cene v Avstriji.

Avstrijo si zelo radi vzamemo za primerjavo, kadar nam je to v korist, kadar bi nam bilo v breme, pa zagotovo ne. Trenutno se tam cena smrekove hlodovine ABC giblje med 107 in 120 evri za kubični meter. Pri nas so ponekod cene še višje kot v Avstriji, in sicer zato, ker je v Avstriji, na zgornjem Koroškem, zopet prišlo do izbruha podlubnikov in s tem do močnega povečanja sanitarne sečnje.

Kot poroča tamkajšnja kmetijska zbornica, je izbruh tako močan (ponekod so okužena območja v velikosti celo 30 hektarjev), da je zbornica pozvala gozdarsko inšpekcijo k prizanesljivosti pri pisanju kazni lastnikom gozdov zaradi nepravočasnega spravila poškodovanega lesa. Večina sanitarne sečnje bi morala biti izvedena v težkih pogojih in ob uporabi gozdarskih žičnic, izvajalcev del pa močno primanjkuje. Zaradi izbruha že druge generacije podlubnikov in pred tem zaradi vetroloma so v Avstriji nastali viški industrijskega okroglega lesa (temu primerno so nizke cene), ki pa jih rešujejo z izvozom tega lesa v Slovenijo in Romunijo.

O izbruhih podlubnikov poročajo tudi iz Nemčije, pridružujejo pa se tudi vetrolomi. Lani je bilo od skupaj okoli 60 milijonov m3 lesa skoraj 43,3 milijona m3 posekanega po podlubnikih.

CENE ŽAGANEGA LESA SE ZNIŽUJEJO

Globalni trg lesa je bil v prvi polovici letošnjega leta tako dinamičen, da so mu tudi najbolj izkušeni analitiki težko sledili. Cene okroglega lesa iglavcev so se v le nekaj mesecih dvignile za 40 evrov/m3. V Nemčiji so se tako cene dvignile do okrog 130 evrov/m3 (franko žaga), v sosednji Avstriji pa do 150 evrov/m3 in tako presegle vse običajne okvire.

Razlog je bil seveda v pomanjkanju žaganega lesa, ki ga je povzročil svetovni razcvet klasične gradnje, še posebej lesene gradnje. Do največjih nihanj in pregretosti je prišlo na severnoameriškem trgu in trgu regije DACH (Nemčija, Avstrija, Švica). Zlasti v ZDA so cene žaganega lesa udarile v nebo. Od običajne ravni okoli 240 evrov/m3 so se v drugem četrtletju dvignile na 870 evrov/m3. A vsaka akcija rodi tudi reakcijo in zaradi dviga cen gradbenih materialov (še posebej žaganega lesa, energije in ostalih stroškov) so se novogradnje zmanjšale na običajno raven. Cena žaganega lesa pa je že sredi julija v ZDA padla na okoli 300 evrov/m3.

Povpraševanje po žaganem lesu naj bi vseeno, predvsem na račun dokončanja del, ostalo visoko. Samo Kitajska bo do konca leta uvozila okoli 70 milijonov m3 žaganega lesa iglavcev, za leto 2022 pa napovedujejo 75 milijonov m3. K padcu cen žaganega lesa so veliko prispevale tudi močno povečane zmogljivosti žag in to praktično po vsem svetu. Še posebej to velja za ZDA in regijo DACH, ki je najbolj dinamična regija na svetu, ko gre za naložbe v predelavo lesa. V Nemčiji in Avstriji se bo zmogljivost žag v naslednjih dveh letih povečala za približno pet milijonov kubičnih metrov. Investicij v predelavo lesa je po vsem svetu toliko, da so se čakalni roki na dobavo strojne opreme povzpeli celo na dve leti. Po zadnjih poročilih cene žaganega lesa zaradi velikega obsega gozdnih požarov v Severni Ameriki sicer spet naraščajo, a zaradi nenehnega povečevanja predelovalnih zmogljivosti ni verjetno, da bi se dvignile na tako rekordne vrednosti, kot so bile maja. Kot poročajo analitiki iz regije DACH, se do konca leta pričakuje uravnotežen trg žaganega lesa, izvoz v ZDA pa je postal nesmiseln.

FRANCOSKI HRAST JE VSE DRAŽJI

Evforično vzdušje pa vlada med francoskimi predelovalci lesa. Francoska vlada je namenila 300 milijonov evrov vzpodbud gozdni lesni verigi: 150 milijonov za pogozdovanje in 150 milijonov za predelavo lesa. Tako močno podporo je vlada namenila zato, ker je ocenila, da predelava lesa ustvari med 10- in 20-krat več delovnih mest kot izvoz surovega lesa.

V zadnjem desetletju pa se je v Franciji količina hrastove hlodovine, namenjene žagam, prepolovila, in sicer na 1,25 milijona kubičnih metrov na leto. To je še posebej prizadelo avstralske vinarje, saj se je cena sodov dvignila na dobrih 1200 evrov za kos. To pa ne bo vplivalo le na Avstralijo, ampak tudi na vrhunske kleti od Kalifornije do Čila, kjer je francoski hrast cenjen zaradi svoje strukture in mehkejših taninov.

Lani je francoska vlada v okviru prizadevanj, da Francija do leta 2050 postane ogljično nevtralna, sprejela zakon, ki zahteva, da les ali druge naravne snovi predstavljajo polovico materialov, uporabljenih za gradnjo javnih zgradb. Hrast pa je njihov tradicionalni material (ne zgolj za sodarstvo) in zaradi večje porabe in omejene sečnje se je njegova cena od začetka letošnjega leta zvišala za 50 %. Pravijo, da se bo pomanjkanje lesa v Franciji le še povečalo zaradi projektov za poletne olimpijske igre 2024 v Parizu.

INFORMATIVNE CENE GOZDNIH LESNIH SORTIMENTOV na kamionski cesti v evrih za m3 v mesecu avgustu