Ob koncu aprila in začetku maja je situacija na trgu okroglega in žaganega lesa kaotična. Število naročil upada, cene hlodovine in žaganega lesa se nižajo tako v Sloveniji kot drugod po svetu. Dobro se piše le lesu trdih listavcev. Cene gozdnih lesnih sortimentov se v Sloveniji zgledujejo po avstrijskih, na hrvaškem trgu so mnogo nižje, vendar le za tam registrirana lesnopredelovalna podjetja. Nižje pa so tudi v Italiji in tokrat za primerjavo objavljamo cene hlodovine iglavcev, ki veljajo (franko) na eni od tamkajšnjih največjih žag.
IKEA kot največji kupec MDF-plošč je vsa naročila za letos količinsko znižala za 30 %. To se bo v prihodnjih mesecih prelilo v nižje cene industrijskega lesa in celuloze. Papirna industrija ima težave s prodajo kakovostnega papirja, zato je nabavne cene lesa samo za maj znižala za 8 %. K sreči se bližamo poletnim mesecem, ko količina sečnje upada in ne bo dodatnega pritiska na cene zaradi velikih količin lesa. Peleti gredo po dveh mesecih težavne prodaje in nižanja cen spet v prodajo in cene so okrog 300 evrov/t + DDV v tovarnah. Pri energetskem lesu se pozna sprostitev bosanskega trga, ki je že napolnil del Evrope s svojimi paletami drv po nizkih cenah – FCA Venezia 140 evrov/paleto 1 m × 1 m × 1,8 m (cena v novembru je bila 250 evrov/paleto). Nihče ni jasnovidec, a kot kaže sedaj, bo to leto dokaj težko za lesno industrijo. Kljub velikemu padcu cen hlodovine v sosednji Italiji in nekoliko nižjemu v Avstriji pa naše državno gozdarsko podjetje še kar trmoglavi in kljub majhnemu nižanju cen iglavcev s 1. majem 2023 še vedno vztraja na zelo dragem lesu bukve za domače kupce, kar bo usodno za marsikatero žago. Egipt kot največji prodajni trg za les iz Balkana je namreč popolnoma ustavil nabavo bukovih desk.

AVSTRIJA IN ITALIJA
Poročilo o trgu lesa Avstrijske zvezne kmetijske gozdarske zbornice poroča o padcu povpraševanja po hlodovini. Gospodarski razvoj v Avstriji je trenutno umirjen, v drugi polovici leta naj bi na podlagi izvoznega gospodarstva sledil opazen vzpon. Vendar je v gradbeništvu kot največjem porabniku lesa pričakovati nadaljnje zmanjševanje povpraševanja. Na trgu okroglega lesa iglavcev se že pozna manjša prodaja žaganega lesa. Predvsem na jugu Avstrije je povpraševanje močno upadlo ob trenutno nadpovprečnih zalogah smrekove hlodovine. Hkrati pa pričakujejo še dodatne količine po podlubnikih poškodovanega lesa. Cene hlodovine se po vsej Avstriji znižujejo, le macesen še naprej ohranja visoko raven cen, ker povpraševanja običajno ni mogoče zadovoljiti. Povpraševanje po hrastu je še vedno veliko, po navadni bukvi pa je tudi večje kot lani. Sezona listavcev je pravzaprav že mimo, njena značilnost pa je, da je šla v prodajo le hlodovina najboljše kakovosti. Znižujejo se tudi cene industrijskega in energetskega lesa. Močan padec cen se je zgodil tudi v Italiji, še posebej lesa iglavcev. Največja italijanska žaga, ki se nahaja v bližini Bolzana (Južna Tirolska) in na leto razžaga okoli 90.000 m3 hlodovine, je s 1. majem ceno hlodovine iglavcev v povprečju znižala za 20 evrov/m3. Žaga odkupuje vse kakovostne razrede iglavcev od biomase do 1. žagarske kakovosti.

EMBALAŽA – GOSPODARSKI BAROMETER
Razmere na trgu lesene embalaže so eden od pokazateljev dogajanja pri domačem in izvoznem gospodarstvu. Nemško zvezno združenje za leseno embalažo poroča o manj proizvedenih lesenih paletah in več kabelskih bobnih iz lesa. Lani je bilo v Nemčiji proizvedenih več kot 117 milijonov lesenih palet. Kljub 2,3 % manjši proizvodnji glede na leto 2021 pa so zanje iztržili 24 % več (1,69 milijarde evrov). Ob večjem prometu so proizvajalce prizadele eksplozivna rast cen energije, stroški dela in rast cen vmesnih proizvodov. Nominalna rast prodaje gre tako predvsem na račun večjih stroškov in nikakor ne na račun dobičkov. Kar za tretjino pa se je povečala prodaja lesenih kabelskih bobnov, kar je posledica povečanih investicij v evropskem elektroenergetskem sistemu (gradnja sončnih in vetrnih elektrarn ter posodabljanje omrežij). Trenutni obeti proizvajalcem embalaže ne vzbujajo pretiranega optimizma. Osrednje združenje nemške gradbene industrije poroča, da so gradbena dovoljenja in nova naročila že od lanskega junija v vzvratni prestavi, vožnja nazaj pa je vse hitrejša. Gradbena podjetja že od septembra beležijo več kot 25-odstotni mesečni upad stanovanjskih naročil, od decembra pa celo več kot 30-odstoten. Letošnjega februarja je upad znašal že 37 %. Zvezno združenje nemške montažne gradnje BDF pa pravi, da je stanje z gradbenimi dovoljenji za eno- in dvodružinske hiše še bolj katastrofalno. In prav pri montažni gradnji družinskih hiš je poraba lesa največja.

ZDA IN KITAJSKA
Terminske pogodbe za žagan les so v začetku maja padle že pod mejo 132 evrov/m3, saj obeti višjih obrestnih mer in zaskrbljenost glede recesije v ZDA še naprej zavirajo nepremičninsko dejavnost. S tem pa tudi potrošnjo lesa. Podobno je tudi na Kitajskem, kjer se je cena lesa znižala za 9,5 evra/m3. Največji vpliv na to ima padec cen iglavcev iz Nove Zelandije, Nemčije in Kanade. Izrazitejši je padec cen smrekove in borove hlodovine, les listavcev pa večinoma ohranja trend rasti. Še posebej, kar za 25 % se je podražil tikov les (hlodovina in žagan les). V pohištveni industriji pa analize kažejo, da se naročila za pohištvo srednjega do nizkega cenovnega razreda zmanjšujejo. Glede na vse višje stroške in na rast cen trdega lesa se bo pohištvo v prihodnje še dražilo.

V SLOVENSKIH GOZDOVIH VSE MANJ DOBREGA
Sonaravnemu gospodarjenju v slovenskih gozdovih ne kaže najbolje. To se jasno vidi v letnem poročilu o gozdovih za leto 2021 Zavoda za gozdove Slovenije. Porušeno je razmerje razvojnih faz v okoli 990.000 hektarjev gozdov (84 % od 1.180.000 hektarjev vseh gozdov). Mladovja je le dobrih 4 % namesto potrebnih 15 % (primanjkuje okoli 100.000 hektarjev mladovij). Primanjkuje tudi drogovnjakov, preveč pa je debeljakov (višek okoli 20 %). Ujme in podlubniki pa so doprinesli, da je izjemno veliko sestojev v obnovi, uspeh obnove pa je vprašljiv zaradi preštevilne jelenjadi. Naravni obnovi bo nujno treba pomagati s sadnjo, če želimo vzgojiti kakovostne večnamenske gozdove in temu primerno bo morala država pristaviti del finančnih sredstev. Mladovja tudi ustrezno ne negujemo, razmere leta 2021 so slabše kot 2011. Tako v državnih kot zasebnih gozdovih se seka vse debelejše in vrednejše drevje, opuščajo pa se redčenja, ki so predpogoj za oblikovanje stabilnih večnamenskih sestojev. Po poročilu ZGS se slabša tudi kakovost gozdnega drevja, bolj kritične so razmere pri listavcih. To si lahko razlagamo s pomanjkanjem nege in posekom kvalitete, tako da za prihodnje rodove ostajajo vse manj kakovostni gozdovi.