Nekoliko višje cene in večja negotovost na trgu

Cene gozdnih lesnih sortimentov na kamionski cesti v Sloveniji to četrtletje počasi rastejo in tako se bo nadaljevalo vse do konca meseca marca. Z aprilom se napovedujejo višje cene smrekove in bukove hlodovine. Ali bo res tako, pa je v teh dneh še velika uganka, saj kaos na mednarodnih trgih povzročajo Trumpove carine, ki so cene lesa na čikaški borzi dvignile na raven v času covidne krize. Celotna lesna industrija ne ve, kako naj se obrne, saj se skoraj vsak dan pojavi nova interpretacija tega, kaj bo Trump storil v prihodnje. Nemčija, Švedska, Brazilija in celo Čile bi sicer lahko bili veliki zmagovalci Trumpovih carin na kanadski les in na uvoz blaga iz Kitajske, vsaj kratkoročno, vendar pa Trump s carinami grozi praktično vsemu svetu – temu primerno pa se s protiukrepi odzovejo tudi države, ki si jih je vzel na muho.

Slovenski trg gozdnih lesnih sortimentov in žaganega lesa globalni trg prizadene z rahlo zakasnitvijo in je pod velikim vplivom sosednjih trgov, predvsem avstrijskega in italijanskega. Splošno gospodarsko ozračje v Avstriji se ni izboljšalo. Dodatno negotovost povzročajo spremembe na ameriškem trgu. Kljub temu pa se povpraševanje po smrekovi hlodovini nekoliko povečuje in temu primerno tudi cene. Trenutno se cene za vodilni sortiment hlodovine smreke razreda 2b+ giblje od 106 do 120 evrov za kubični meter na kamionski cesti (neto, prosta cesta).

RAST CEN LESA V EU

V preteklih mesecih so po Avstriji potekale tudi dražbe listavcev, sicer v nekajkrat manjšem obsegu po količini ponujenega lesa kot na dražbi v Slovenj Gradcu, a z občutno višjimi povprečnimi cenami. Če je bila na slovenjegraški licitaciji povprečna cena listavcev okrog 400 evrov/m³, pa se na avstrijskih dražbah ta giblje okrog 650 evrov. Hrast (graden + dob) je pri nas dosegel povprečno ceno okrog 450 evrov/m³, v Avstriji pa kar okrog 840 evrov/m³. Takšne cene med drugim kažejo tudi na dejstvo, da na dražbo pride zgolj in samo najkakovostnejši les.

Cene okroglega lesa rastejo tudi v Nemčiji. Po podatkih združenj lastnikov gozdov rastejo cene smrekove in borove hlodovine in to kljub temu, da je prodaja gradbenega lesa še naprej težavna. In kot kažejo napovedi, bo tudi ostala. Cene lesa iglavcev se dvigujejo predvsem zato, ker na trg prihaja vse manj hlodovine iz naslova sanitarnih sečenj po lubadarju. Cene smrekove hlodovine za kakovost B/C v razredu 2b+ se v Nemčiji gibljejo od 105 do 115 evrov/m³. Lubadarice so praviloma za 15 evrov cenejše, sortimenti kakovosti D pa so cenejši za okrog 25 evrov/m³. Izvoz nemškega žaganega lesa v ZDA igra pomembno vlogo pri cenah hlodovine. Nedavna uvedba dodatnih 25-odstotnih carin na kanadski les iglavcev bi sicer lahko močno koristila tako nemškim žagam kot lastnikom gozdov, a negotovost na tem področju je Trumpova trgovinska vojna z Evropo. Trenutne napovedi v nemški gradbeni industriji ne kažejo izboljšanja, gospodarski obeti za leto 2025 pa so na splošno zelo šibki. Zato tamkajšnji žagarski obrati ne pričakujejo pomembnega povečanega povpraševanja po gradbenem lesu in s tem višjih cen žaganega lesa.

V sosednji Italiji pa rahlo povečanje uvoza lepljenega lesa kaže na rahel dvig v gradbeništvu. Od januarja do novembra 2024 je Italija uvozila 591.000 m³ lepljenega in križno lepljenega lesa, kar predstavlja 2 % več kot v enakem obdobju leta 2023. Tako kot drugod po Evropi pa tudi v Italiji padec beleži papirna industrija. Ta je z realizacijo 15,1 milijarde evrov leta 2024 utrpela 3-odstotni upad prodaje v primerjavi z letom prej. Prav za toliko se jim je zmanjšala tudi domača prodaja – slabi dve tretjini proizvodnje namreč izvozijo.

Povpraševanje po hlodovini iglavcev se kljub dokaj ugodnim razmeram za spravilo lesa povečuje tudi v Švici. Takšen trend pa je opaziti tudi na Norveškem, kjer pa poleg cen iglavcev za žago rastejo tudi cene industrijskega lesa in cene lesa trdih listavcev. Cene hlodovine iglavcev pa so se močno podražile tudi v Latviji.

PRETRES NA GLOBALNEM TRGU

Trenutno na globalnem trgu veliko neznanko predstavlja vprašanje, kam bo les prodajala Kanada po uvedbi Trumpovih carin. Se bo namesto na trg Severne Amerike osredotočila na Kitajsko, Japonsko in Južno Korejo? Na Kitajskem, kjer Rusija dobavi skoraj 68 % uvoza lesa iglavcev, ima Kanada le 7,5-odstotni delež. Če kanadski izvozniki preusmerijo pošiljke iz ZDA na Kitajsko, bi lahko izzvali rusko prevlado na trgu. Da bo negotovost na trgu še večja, je Kitajska 4. marca le nekaj ur po tem, ko je Trump uvedel splošno 20-odstotno carino na kitajski uvoz, takoj začasno ustavila dostavo ameriških hlodov v pristaniščih. Kitajska je ta ukrep uradno uvedla z namenom preprečevanja širjenja škodljivih organizmov in zaščite kitajske gozdarske in kmetijske industrije v skladu s kitajskim zakonom o biološki varnosti, državnim zakonom o karanteni živali in rastlin pri vstopu in izstopu ter mednarodnimi fitosanitarnimi ukrepi.

V prihodnjih dneh pa se zagotovo pričakuje še kak nov Trumpov ukrep, ki bo na področju lesa najbrž uperjen v EU. Pred dnevi je namreč 18 kmetijskih komisarjev, predstavnikov ameriškega juga in srednjega zahoda, pisalo Trumpovemu zunanjemu ministru Marcu Rubiu, ministrstvu za kmetijstvo, ministrstvu za trgovino in vršilcu dolžnosti trgovinskega predstavnika ZDA, v katerem opozarjajo, da EUDR krši lastninske pravice. V pismu je navedeno, da EUDR-jev »enoten pristop za vse« zanje ni primeren in ob tem navaja: »Naša industrija gozdnih proizvodov in njena dobavna veriga ne prispevata h globalnemu krčenju gozdov, kljub temu pa bo pravilo EUDR podvrglo ZDA enakim obremenjujočim, dragim in nepotrebnim obveznostim kot države z visokim tveganjem krčenja gozdov.« Doslej je zaskrbljenost zaradi EUDR izrazilo več držav, od Kitajske, Avstralije, Nove Zelandije, Brazilije, Indonezije in Malezije do Indije, ki je opozorila, da nova pravila, ki jih prinaša EUDR, lahko povzročijo tudi zamudo pri sporazumu o medsebojni prosti trgovini v vrednosti 124 milijard evrov. Močni pomisleki okrog EUDR pa prihajajo tudi iz Norveške – ene od držav članic, ki jih trgovina z lesom najbolj prizadene. Pojavljajo se namigi, da bi Norveška lahko odstopila od EUDR zaradi pomislekov, da bi lahko več kot 580.000 m³ lesa, posekanega na norveških kmetijskih zemljiščih in prodanega na trge EU, v skladu z novimi pravili bilo označeno kot »krčenje gozdov«. Poročilo, ki sta ga objavili Norveška agencija za okolje in Norveška agencija za kmetijstvo, razkriva, da les predstavlja 85 % norveške trgovine z EU in svetovnimi trgi.

Po podatkih ameriškega ministrstva za trgovino so ZDA leta 2024 največ lesa uvozile iz Kanade, Kitajske in Brazilije. Kanada je predstavljala 47,3 % te prodaje z 11,588 milijarde dolarjev. Skupno se je ameriški uvoz teh izdelkov z vsega sveta v letu 2024 medletno povečal za 2 % na 24,512 milijarde dolarjev. Deset največjih izvoznikov lesa v ZDA leta 2024, v milijonih dolarjev in medletni stopnji rasti: Kanada 11.588 (+1 %), Kitajska 2173 (+1 %), Brazilija 1701 (+4 %), Čile 1123 (–1 %), Vietnam 1110 (+28 %), Nemčija 833 (–15 %), Indonezija 800 (+20 %), Mehika 705 (–4 %), Kolumbija 405 (+21 %), Švedska 386 (–8 %).

OB OBRAVNAVI SPREMEMB ZAKONA O GOZDOVIH

Pripombe nevladnih kmetijskih organizacij k spremembi zakona o gozdovih:

• Sveti območnih enot Zavoda za gozdove se ohranijo z vsemi njihovi dosedanjimi funkcijami, sestava predstavnikov naj bo ustrezna lastniški strukturi – naj bo od devetih predvidenih članov sveta vsaj sedem predstavnikov lastnikov gozdov, MKGP dal predlog 1/3 lastniki, 1/3 lovska zveza, 1/3 ustanovitelji.

• Svet Zavoda za gozdove: predlog KNVO šest predstavnikov KNVO, sedem ustanoviteljev.

• V primeru višje sile, če ima gozd status posebnega namena oz. varovalni gozd, bi le-ti morali biti upravičeni do odškodnin, zlasti, če z gozdom ne more/sme upravljati. Hkrati se ne strinjamo, da se odškodnine plačujejo pavšalno za celotno Slovenijo.

• Ukrepi za požarno zaščito gozdov na Krasu naj se financirajo tudi v prihodnje in se ne odstranijo iz Zakona.

• Vzdrževanje gozdnih cest se naj v celoti financira iz proračuna.

• Iz predloga se črta predkupna pravica države.

• Lastniku gozda naj bo sanitarna sečnja možna že ob predhodnem obvestilu ZGS, ne da bi moral vnaprej javljati, koliko in katera drevesa bo posekal.

• Vožnja po zasneženih gozdnih poteh, če niso splužena, naj bo prepovedana za motorna vozila, razen v primeru gospodarjenja z gozdovi ali reševanja.

• Nasprotuje se dvigovanju višine denarnih kazni.

• Nasprotuje se absolutni predkupni pravici RS in SiDG pri gozdnih kompleksih nad 30 hektarji.