Na Gomilskem namerava škotsko podjetje BSW zgraditi največjo žago v naši državi, ki naj bi razžagala 300.000 kubičnih metrov lesa letno. Takšni megalomanski žagi pa nasprotujejo slovenski žagarji in nadaljnji predelovalci lesa združeni v sekciji Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije (OZS), podpira pa jih tudi ostala združenja na tem področju. O svoji ogorčenosti so spregovorili na novinarski konferenci v ponedeljek 21.maja v Ljubljani in ob tem poudarili, da jim bo vsiljen nelojelen konkurent, ravno na področju razreza iglavcev, za katerega imamo pravzaprav v Sloveniji že dovolj žagarskih kapacitet.

Predsednik OZS Branko Meh je na novinarski konferenci pojasnil, da sicer ne nasprotujejo vsakršnemu prihodu tujih investitorjev, nasprotujejo pa njihovemu favoriziranju. Meh je ob tem opozoril, da prihod škotske žage, ki obljublja 170 novih delovnih mest, lahko uniči več kot 1.000 delovnih mest pri malih žagarjih, ki že sedaj nimajo polno zapolnjenih kapacitet. S koncentracijo žagarstva v dva ali tri večje centre bomo po njegovem dokončno uničili žagarje, ki so sicer razporejeni po celotni državi. Nova mega žaga škotskega investitorja naj bi po napovedih letno razžagala okoli 300.000 m3 lesa iglavcev, za postavitev obrata pa je oddala tudi vlogo za subvencijo države, ki bo lahko znašala od 15 do 20 odstotkov upravičenih stroškov. »Glede na to, da gre za našo nacionalno surovino, hlodovino, smo razočarani, da bodo pri lesnopredelovalni verigi prvi tujci. Nedopustno se mi zdi, da naša politika to dopušča«, je še izpostavil dejal Meh.

Član odbora žagarjev Alojz Selišnik pa je opozoril da je med politiko izjemno nepoznavanje gozdne lesne verige in da država vodi napačno lesarsko politiko. »Politiki ne razumejo, da iz lesarstva izhajajo koristi za celotno državo. Les je čedalje bolj strateška surovina, saj ga v Sloveniji zraste omejeno. Tako poceni razprodajati slovensko surovino je napačna gospodarska politika, in to se ne bi smelo dogajati,« je poudaril Selišnik, ki je tudi opozoril, da lahko v primeru črnega scenarija število zaposlenih na slovenskih žagah zaradi nelojalne konkurence upadlo iz 1.500 na 500, s tem pa bo predvsem osiromašeno podeželje.

Slovensko surovino znamo po njegovih besedah sami posekati in razžagati, država pa bi morala to ustrezno podpreti ne pa podlegati tujim lobijem in neoliberalističnim težnjam velikih igralcev. Podpredsednik sekcije žagarjev Marijan Sadek je opozoril, da bi Škoti po novi zakonodaji od Slovenskih državnih gozdov takoj pridobili 35 odstotkov potrebne hlodovine. Kot je še poudaril so naše žage finančno in surovinsko podhranjene, imajo proste kapacitete, vendar ne pridejo do surovin. Državno podjetje SiDG pa jim hlodovino po dolgoročnih pogodbah prodaja pod zelo ostrimi pogoji – imeti morajo ustrezno bonitetno oceno, poleg tega še bančne garancije, prevzeti les pa morajo plačati v 15ih dneh. Na plačilo produktov iz tega lesa pa čakajo od 30 pa celo do 180 dni. Takšen način gotovo ne pomeni nikakršno pomoč.