Blejski pletnarji so se dobro pripravili na poletno sezono, a veliko težav jim je povzročila epidemija covida-19. Na otok pa se lahko odpeljete s pletno iz pristanišča na Mlinem, Pod Kazino na Bledu in Velike Zake. Izdelane so iz macesnovega lesa in zdržijo tudi do petdeset let. Na Bledu so v večjem številu romali na Blejski otok že v 12. stoletju. Prve omembe romanja na otok v pisnih virih so po besedah Gregorja Pazlarja, predsednika Čolnarskega združenja Pletna, povezane z reformami Marije Terezije. V času Marije Terezije so bile pravice za lastništvo pletne podeljene kmetom, ki jim je bila dodeljena slabša obdelovalna zemlja. Naziv se od takrat prenaša iz roda v rod, zato pletnarstvo ostaja v družinah več stoletij. »Prevozi s pletno so pri nas tradicija, ki se prenaša iz roda v rod in je prepoznavni simbol Bleda. Gre za dejavnost, ki se opravlja samo na Blejskem jezeru s specifičnimi čolni, značilnimi za to območje,« je njihovo pobudo za vpis v register nesnovne kulturne dediščine utemeljil Gregor Pazlar in dodal, da imajo pletne večinoma ženska imena, mnoge med njimi po družinskih članih pletnarjev. Tipična pletna je po Pazlarjevih besedah dolga od sedem do 7,5 metra, široka pa od dva do 2,3 metra. »Dve nista enaki, vsaka pletna je unikatna, saj jih je treba prilagoditi tudi višini pletnarja, da lahko upravlja vesla, ki so dolga približno tri metre. Zaradi epidemije je zaradi varnostne razdalje dovoljen prevoz do deset oseb, pred njo pa so lahko peljali do 18 oseb.

Janez Kuhar