Pri Osnovni šoli Benedikt je bil leta 2019 v okviru projekta Eko muzej dolina miru Benedikt postavljen tradicionalni kmečki vrt s tradicionalnimi in sodobnimi vrtninami. Nosilec izvedbe celotnega projekta in tudi postavitve kmečkega vrta je Občina Benedikt, kot partner v projektu pa je sodelovalo Turistično društvo Atlantida. Vrt je zasajen po permakulturnih načelih in obdan z leseno ograjo iz lipovega lesa, stebri pa so iz akacije. Zasnovo in postavitev vrta je pripravil Permakulturni inštitut iz Maribora. Postavitev vrta je bila izvedena konec meseca aprila 2019, zasaditev pa v začetku maja istega leta. Pri postavitvi in zasaditvi so sodelovali: članice Društva kmečkih žena in deklet Benedikt, člani Društva upokojencev Benedikt, člani Turistično-vinogradniškega društva Benedikt, člani Turističnega društva Atlantida, drugi prostovoljci in pa učenci OŠ Benedikt. Vrt je posvečen Franu Kocbeku, ki je bil učitelj, botanik, planinski pisec in organizator planinstva. Rojen je bil na Ločkem Vrhu pri Benediktu 26. januarja 1863 in umrl 7. avgusta 1930 v Gornjem Gradu. Leta 1891 je napisal članek »O nalogi šolskega vrta« za učiteljsko glasilo Popotnik, kjer ugotavlja, da je bila Štajerska pravi eldorado šolskih vrtov v vsej Evropi. Tudi ljudska šola pri Sv. Benediktu je takrat imela šolski vrt, ki ga je vodil učitelj F. Bergant.

Postavitev kmečkega vrta pri osnovni šoli je velika pridobitev za celoten EKO muzej, za učenke in učence ter učitelje osnovne šole. Namen vrta je večplasten: tradicionalnost – v vrtu so zasajene vrtine, ki so jih poznale že babice in se uporabljajo še danes; izobraževalni – učenke in učenci bodo spoznali načine pridelave ter vrste zelenjave; vzgojni – obdelava vrta je tudi poseben način vzgoje mladih, s katerim se jim predstavi in pokaže odnos do rastlin in zemlje, ki nam daje hrano; zgodovinski – v preteklosti je bil kmečki vrt ob vsaki hiši, obdan z leseno ograjo in zasajen z lokalnimi sortami vrtnin (ta vrt predstavlja enega izmed tistih vrtov); turistični – kmečki vrt je vedno bolj zanimiv tudi za turiste, predvsem mlajše in tiste, ki prihajajo iz večjih mest, saj lahko neposredno vidijo pridelavo in vrste zelenjave, izvedbo ograje in način obdelave gredic v vrtu.

Milan Repič, fotografija: Janez Ferlinc