V Beli krajini so povsod veseli, da jih obišče Zeleni Jurij in ga radi obdarijo z jajci, pogačo, vinom in denarjem. Ker je sedaj skupin, ki še obhajajo ta poganski praznik (star več tisočletij) malo, si še posebej prizadevajo, da jih privabijo v svojo vas. Redno hodijo jurjaši le še v Adlešičih z okolico. Zelo redko se zgodi, da pri kateri hiši ne bi odprli duri – če družine ni doma, jurjaši vseeno podarijo brezovo vejico, če pa skopuhi ne obdarijo Jurija, pa se skupina prihodnja leta takšne hiše izogne, kar je tudi velika vaška sramota za gospodarja in gospodinjo. Tudi danes se natančno ve, katere hiše se jurjaši ognejo.

Včasih se je skupin, ki so vodile Zelenega Jurija – v zelenje odetega dečka – kar trlo, saj je to bila enkratna priložnost, da so otroci zaslužili kak kovanec, dobili jajca, potico in verjetno tudi kak kozarec vina. Jurjaši izročijo brezovo vejico in gospodar jo zatakne za podboj vrat in tam ostane vse leto. Ta kitica (vejica) potem varuje dom, prinaša zdravje, srečo in veselje v hišo, na polja in v hlev. V Adlešičih velja tudi pregovor, da takšna vejica pomaga tudi pri odganjanju škodljivcev, saj Šašelj v Bisernicah leta 1906 piše, da »… s takovom kiticom samo pomahaš nad zeljnikom, ki so ga napale gosenke … i gosenke bujo valje prošle …« Toliko o zatiranju kapusovega belina, belega metuljčka, ko je še gosenica.

V koledarjih je Jurij včasih zapisan 23., redkeje pa 24. aprila. Za Belo krajino je to kristalno jasno. Po ljudski pripovedi je Zeleni Jurij prijezdil 23. aprila do Kolpe. Ker ni imel groša, da bi plačal brodarju prevoz, mu je moral oddelati dnino, in je tako na belokranjska tla stopil 24. aprila. (Nejeverni Tomaži pa to zgodbo tolmačijo z mejo oglejske patriarhije, ki je uporabljala drug koledar, kar je seveda v primerjavi s to zanimivo legendo povsem nesmiselno.) Običaj so včasih poznali tudi drugod po Sloveniji in so ta dan praznovali še konec 19. stoletja na Štajerskem in v Prekmurju. V Prekmurju so ob koledovanju – vodenju Zelenega Jurija – peli tako: Zelenega Jurja vodimo, maslo in jajca prosimo, ježi-babo zganjamo, mladoletje trosimo!

Boris Grabrijan