Babno Polje je značilna notranjska vas, ob meji s Hrvaško, ki je na zemljepisni legi dežele na sončni strani Alp skrita »med nogami slovenske kokoši«. Na planoti, ki leži na nadmorski višini 754 metrov, brije bridka zima, zaradi tega so tam temperature zanesljivo med najnižjimi v Sloveniji. Vaščani, teh je nekaj čez 200, vedno znova povedo, da pri njih poljščine ne uspevajo, razen krompirja. Da pa bi bil ta užiten, ga mora slana trikrat pobeliti. Res je, da v zadnjih letih zime v tem kraju niso tako bridke kot, denimo, pred desetimi leti, a se živo srebro po noči spusti do 15 stopinj pod lediščem, po dnevi je topleje, a ne tako kot v večjem delu države. Leta 1968 so izmerili minus 36,4 Celzija, 8. januarja leta 1985 minus 33. Sicer so neuradno najnižjo temperaturo na tem območju izmerili leta 1929. V porumenelih knjigah župnišča v Starem trgu pri Ložu piše, da se je živo srebro januarja 1929 leta spustilo do 39,6 stopinj pod ničlo. V hrvaškem Prezidu, kjer se začne Gorski Kotar, oddaljenem kilometer od Babnega Polja, pa je temperatura praviloma do pet stopinj višja. Nenadne spremembe zraka pač naredijo svoje. Pred 20 leti je namreč prvi mož hrvaške Občine Čabar, kamor sodi tudi Prezid, dal en hrib nad to vasjo spremeniti v peskokop. Odstranil je naravni filter (gozd), in, tako oznanja ljudstvo, vetrovi od takrat močneje pihajo na Babno Polje, ki ga imenujejo tudi slovenska Sibirija.

Milan Glavonjić