Meritve kakovosti mleziva in določanje suhe snovi mleka in mlečnega nadomestka
Franc Fortuna
Kmečki glas

Torek, 27. avgust 2019 ob 09:46

Odpri galerijo

V Sloveniji beležimo okoli 11,02 % izgub telet do dopolnjenega enega leta starosti, od tega do 90. dne (12. tedna) po telitvi pogine 9,67 % telet, v obdobju do 6 mesecev po telitvi 10,38 % telet, do doseženega prvega leta starosti pa 11,02 % telet. Pogine telet v obdobju do dopolnjenega prvega leta starosti lahko pripišemo neustrezni oskrbi in prehrani telet pred in po odstavitvi. V obdobju napajanja telet z mlezivom ali mlekom pogine okoli 4 % telet, kar predstavlja več kot 90 % izgub telet od 2. dne do enega leta po telitvi.

Vzroke za te izgube pa lahko pripišemo predvsem neustreznim pogojem (neustrezna nastanitev in klima) in postopkom (npr. oskrba teleta z mlezivom in kasneje z mlekom oz. mlečnim nadomestkom) pri delu s sesnimi teleti.

Več o tem v strokovnem nasvetu piše Prof. dr. Andrej Lavrenčič (Oddelek za zootehniko, Biotehniška fakulteta) v 35. številki (28. avgusta 2019) Kmečkega glasa.

Galerija slik

Zadnje objave

Tue, 19. Nov 2019 at 08:35

93 ogledov

Bo hipotetična vrednost podlaga za realno obdavčitev?
Geodetska uprava RS (GURS) je 1. oktobra na portalu množičnega vrednotenja nepremičnin objavila predlog modelov vrednotenja in poskusno izračunane vrednosti nepremičnin. Predlogi modelov so bili javno razgrnjeni tudi po občinah do konca oktobra, lastniki nepremičnin pa so lahko do prejšnjega petka oddali pripombe glede vpliva vrednostne ravni in cone, na posebnem obrazcu pa je bilo mogoče GURS-u posredovati tudi splošne pripombe na modele. GURS bo na podlagi pripomb pripravil končni predlog modelov za sprejetje na vladi, temu pa bo sledilo novo množično vrednotenje, ki mora biti po zakonu opravljeno do konca marca 2020. Več o tem pa v 47. številki (20. november 2019) Kmečkega glasa.

Tue, 12. Nov 2019 at 12:21

127 ogledov

Gozdovi in krožno gospodarstvo
Tema letošnjega Evropskega tedna gozdov je bila gozdovi in krožno gospodarstvo, osrednji dogodek pa je srečanje Forêt 2019, kjer so obravnavali nadomeščanje prepovedanih kemikalij z lesnimi materiali in celulozo, potrebne predpise za pospešitev prehoda na krožno gospodarstvo in trajnostne lesne inovacije. Stroka opozarja, da so gozdovi kot najpomembnejše kopensko skladišče ogljikovega dioksida ključni za ublažitev podnebnih sprememb. 400 milijard dreves v Evropi trenutno absorbira skoraj 9 % emisij toplogrednih plinov na celini. Poleg tega drevesa lahko hladijo zrak za 8 stopinj in služijo kot odličen vir obnovljive energije. Več pa si preberite v 46. številki (13.november 2019) Kmečkega glasa.

Tue, 5. Nov 2019 at 10:31

215 ogledov

Prešanje jabolk
Prešanje jabolk Ob Golnarjevi viničariji je nedavno potekalo prešanje jabolk na star način, ki ga vsako leto pripravlja Turistično društvo Sv. Jurij ob Ščavnici. Ker se glavno delo opravlja na preši, je naš dopisnik Ludvik Kramberger tam pri delu zmotil Edija Leskovarja, ki je s Tončkom Golnarjem in Terezijo Budja vodil dela ob tolčenju jabolk. Več o tem pa na naslovnici 45. številke (6. november 2019) Kmečkega glasa.

Wed, 30. Oct 2019 at 09:23

182 ogledov

Najava ponudb za najem kmetij
Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov RS najavlja objavo ponudb za najem posameznih celot, ki jih sestavljajo stavbe ter stavbna in kmetijska zemljišča. Več na 4. strani 45. številke (6. november 2019) Kmečkega glasa.

Tue, 29. Oct 2019 at 08:41

134 ogledov

Drevesničarji ne potrebujejo finančne pomoči – potrebujejo dolgoročne pogodbe
Ob obiski politikov na po ujmah, podlubnikih, pa tudi po požarih prizadetih območjih se pogosto srečamo s trditvijo, da v Sloveniji ni mogoče vzgojiti in dobiti dovolj primernih sadik gozdnih drevesnih vrst. Podobne trditve so bile izrečene tudi ob nedavnem obisku kmetijske ministrice Aleksandre Pivec (na povabilo Društva lastnikov gozdov Pohorje – Kozjak) v Dravski dolini v okolici Podvelke in Brezna, ko si je ogledala tamkajšnje gozdove poškodovane po napadu podlubnikov. V sedemdesetih in osemdesetih letih 20. Stoletja so lahko slovenske gozdne drevesnice vzgojile do 10 milijonov sadik letno, v za drevesničarstvo in gozdove najboljših časih (1970-1980) pa se je pogozdilo med 7 in 8 milijonov sadik letno. Več o problemih in rešitvah slovenskega gozdnega drevesničarstva si preberite v 44. številki Kmečkega glasa.

Tue, 29. Oct 2019 at 08:37

121 ogledov

Nega je ključna za prihodnost slovenskih gozdov
Gospodarjenje z gozdovi v Sloveniji in v svetu se danes srečuje z vrsto izzivov, med katerimi je eden najpomembnejših, kako zagotoviti izvajanje ukrepov nege mladega in odraslega gozda. Nega gozda v vseh njegovih razvojnih fazah je osnovno orodje gozdarja in lastnika gozda za usmerjanje razvoja gozdnih sestojev v smeri kvalitetnega, stabilnega in odpornega gozda, ki bo zagotavljal maksimalne donose vseh dobrin, ki jih pridobivamo v gozdu in obenem tudi vse ostale ekološke in socialne funkcije, ki jih gozd opravlja. Pravilno in pravočasno izvajanje negovalnih ukrepov v gozdu je posebej pomembno pri sanaciji gozdov, ki so bili poškodovani v vse pogostejših naravnih ujmah. Obnova gozda, bodisi po naravni poti ali s saditvijo sadik gozdnega drevja je zgolj prva faza razvoja gozda. V nadaljevanju pri gospodarjenju z gozdovi v ospredje stopa nega gozda, ki jo predstavlja cela paleta ukrepov v gozdnih sestojih od nege mladega gozda, različnih oblik redčenj v malo starejših in v odraslih sestojih in do priprave odraslih sestojev na obnovo, s katero sklenemo življenjski cikel gozda in ga pripravimo na novo poglavje njegovega razvoja. Usmerjanje razvoja gozda z nego ima v Sloveniji že dolgo tradicijo in je del zaveze slovenskega gozdarstva k sonaravnemu, trajnostnemu in večnamenskemu gospodarjenju z gozdovi. Potrebe po negovalnih ukrepih v gozdovih so močno narasle po naravnih ujmah v zadnjih petih letih, ko so žledolom, napadi podlubnikov, vetrolomi, snegolomi in suše močneje prizadele več kot 2/3 gozdnih sestojev v Sloveniji. Potrebni negovalni ukrepi so za vse gozdove v Sloveniji določeni z gozdnogospodarskimi in gozdnogojitvenimi načrti, na podlagi katerih znašajo letne potrebe po negovalnih delih dobrih 15.000 ha. Zaradi sanacije posledic naravnih ujm so potrebe po nujnih negovalnih delih v gozdovih narasle še za skoraj 13.000 ha, kar bo potrebno realizirati v naslednjih letih. Več o tem v 44. številki Kmečkega glasa piše mag. Andrej Breznikar iz Zavod za gozdove Slovenije.

Zadnji komentarji

Zim Zelen

2018-08-29 18:15:54


test testiram
Zdravko Turk

2018-08-02 10:08:59


Strokovna literatura pravi da medved za svoje normalno medvedje življenje rabi okoli 25.000 ha gozda. Ker imamo v Sloveniji okoli 1.200.000 ha gozda, bi lahko pri nas "normalno" živelo okoli 50 medvedov. Vse kar je več je že tudi z biološkega vidika vprašljivo, ker se povečujejo interakcije med posameznimi medvedi, kar slabo vpliva na slabo stanje naravne populacije. Zaradi milih zim in pozimi dostopne hrane iz človeških naselij medvedje pozimi niti več ne spijo, kar je že znak, da se biologija medveda spreminja. V Sloveniji naj bi jih bilo po uradnih podatkih okoli 800 komadov, neuradno pa že preko 1000 komadov, kar je že 20 več, kot pa je normalna biološka nosilnost slovenskega okolja. Leta 1950 je v Sloveniji bilo medvedov okoli 150 komadov, potem pa je stalež neprestano naraščal, verjetno tudi po zaslugi megalomanskosti socialističnega gospodarstva, ki se je v tem pogledu zgledovalo po Romuniji.Organiziranje državnih lovišč, kjer so bivši veljaki sistema lahko sproščali svoja zavrta čustva je pripeljalo do tega, da smo izgubili vsak občutek za realnost.Pri nas medved ni več naravna divjad, temveč na pol udomačena zver, v odprtem živalskem vrtu. Podobno se dogaja sedaj z bobrom; saj je lepo da se je vrnil po 150 letih, vendar v takem številu kot je že dela ogromno škode v naravi - zasebni lastnini, odškodnino pa moramo plačevati davkoplačevalci. Ni problem v številu vrst v Sloveniji (Biodiverziteta), problem je v številu osebkov posamezne vrste; tu smo že izgubili vse občutke za realnost. Če bober, ki je državna last meni "poseka" in uniči drevo, je to za državo sprejemljivo in normalno, če ga pa sam posekam brez odkazila in ga porabim za sebe, pa plačam kazen. Mislim da so to že začetki ponovne nacionalizacije zasebne lastnine.

Prijatelji

Alen  OsenjakKmečki glasMarinka Marinčič Jevnikar  Geza GrabarDarja ZemljičBarbara RemecDragica HericKristijan  HrastarVlasta Kunej

NAJBOLJ OBISKANO

Meritve kakovosti mleziva in določanje suhe snovi mleka in mlečnega nadomestka