Zaradi ekstremnih vremenskih dogodkov, suša leta 2003, žledolom 2014, namnožitev podlubnikov v letu 2015 ter vetrolomov in snegolomov je obseg sanitarne sečnje od leta 1996 pa do konca leta 2017 skupaj znašal dobrih 29,5 milijona kubičnih metrov drevja. Od tega tretjina zaradi podlubnikov. Podobna situacija pa je tudi v gozdovih nam bližnjih držav.

Zaradi razmer v slovenskih gozdovih in potencialnih groženj na tem področju v okviru Ministrstva za kmetijstvo in gozdarstvo (MKGP) deluje skupina za obvladovanje biotskega ravnovesja in škodljivih organizmov v gozdovih, v kateri sodelujejo vladne in nevladne organizacije, raziskovalne inštitucije ter tudi lastniki gozdov. Gregor Meterc, član te skupine je pripravil, obširnejšo analizo z naslovom Primerjava sistema varstva gozdov pred podlubniki v izbranih državah. Analiza prinaša v prvem delu tudi zadnja spoznanja glede ekoloških dejavnikov in dinamike populacije podlubnikov. Analiza predstavlja primerjavo sistema varstva gozdov pred podlubniki, zlasti osmerozobim smrekovim lubadarjem, med državami, ki se prav tako soočajo z gradacijami podlubnikov in sicer Slovenijo, Slovaško, Avstrijo, Federacijo BiH ter Hrvaško. Količina napadenih dreves s podlubniki je odvisna od deleža smreke v lesni zalogi, predvsem pa od razširjenosti smreke izven naravnega območja razširjenosti. Med primerjalnimi državami je največji delež smreke v lesni zalogi v Avstriji (skupaj ima 3,9 mio ha gozdov) in sicer kar 43 %, sledi Slovenija (1.18 mio ha) s 30, 8 % in Slovaška (2.01 mio ha) s 23,4 %. To so tudi države, ki imajo v zadnjih letih velike težave s podlubniki. Več o tem si preberite v 5. številki Kmečkega glasa