Koristi, ki jih prinaša bober, lahko kmalu postanejo nadloga

17 januarja, 2018
0
0

Članek lahko berejo naročniki

Postanite naročnik časopisa Kmečki glas in dostopajte do vseh vsebin.

Če ste že naročnik, se prijavite TUKAJ.

Bober spada v družino glodalcev, danes pa poznamo dve vrsti, kanadskega in evropskega. Prekomeren lov zaradi kož, mesa in bobrovine (izločka žlez pod repom, ki se uporablja v prehranski in kozmetični industriji) je obe vrsti v začetku 20. stoletja pripeljal na rob izumrtja. S prepovedjo lova pred dobrega pol stoletja in pa ponovne naselitve so pripomogle k ponovnemu naraščanju njihovega števila. Kanadski  bober je tako ponovno uspešno poselil severno Ameriko, kjer ponekod že postaja nadloga. Tudi v Evropi se številčnost povečuje tako zaradi umetne naselitve kot naravne poti. Nekdaj je sicer živel skoraj po celi Evropi in Aziji, danes pa ga zaseldimo v Franciji, Nemčiji, na Poljskem, v Skandinaviji ter Rusiji, v manjših populacijah pa tudi drugod. V zadnjih 20. letih se bober uspešno širi tudi po slovenskih vodotokih, ob Dravi, Krki, Muri, Savi in Sotli. Pravilnik o uvrstitvi ogroženih rastlinskih in živalskih vrst pa bobra uvršča (latinsko Castor fiber) v rdeči seznam (Uradni list RS, št. 82/02 z dne 24. 9. 2002) v katerem je naveden kot izumrla vrsta. Več o tem si preberite v 3. številki Kmečkega glasa.