Prejšnjo nedeljo je minilo 100 let odkar je umrl slovenski politik, sociolog, pisatelj, teolog, publicist in časnikar Janez Evangelist Krek, ki se je rodil 27. novembra 1865 pri Sv. Gregorju nad Sodražico in umrl 8. oktobra 1917 v Šentjanžu pri Sevnici.Krek je leta 1884 v Ljubljani maturiral na Prvi državni gimnaziji in nato vstopil v ljubljansko bogoslovje ter bil leta 1888 posvečen v duhovnika. Nadaljeval je višji teološki študij na Dunaju kjer se je seznanil z mladim krščanskosocialnim gibanjem ter leta 1892 doktoriral. Po študiju je za kratek čas opravljal službo kaplana v Ribnici potem pa postal stolni vikar v Ljubljani in od 1892 poučeval filozofijo na ljubljanskem bogoslovju. Bil je dejaven v politiki in leta 1897 je bil prvič izvoljen za državnozborskega poslanca. Ker pa je menil, da je njegovo delo v domovini bolj potrebno je ponovno kanditaturo leta 1900 odklonil in bil leta 1901 izvoljen v kranjski deželni zbor, Kar se je ponovilo še leta 1908 in 1913. Kot krščanski socialist se je zavzemal za t.i. slovenske delavske stanove v katere je štel kmečki, delavski in obrtni stan.


							 

Kreka danes poznamo predvsem po svoji neizbrisni vlogi pri razvoju zadružništva na Slovenskem, izmed okoli 6.000 časopisnih člankov in ostalih pisnih del pa si danes največkrat v spomin prikličemo njegove Črne bukve kmečkega stanu, malo kdo pa danes hoče vedeti, da je izdal tudi okoli 600 strani obsegajoče delo Socializem. Krek pa ni bil le teoretik, ki je želel povedati in zapisati svojo misel o perečih etičnih, moralnih, družbenih in narodnih vprašanjih, temveč je bil tudi praktik, ki želi z neposrednimi dejanji in vplivom pokazati pot k izboljšanju. Bil je izjemen kritik takratnega kapitalističnega liberalizma, katerega je pojmoval kot »skupni naslov sedaj razsajajočih družabnih grehov, vsled katerih pozabljeni zdihujeta v družbah krščanska pravičnost in ljubezen«.

Več o njem in o njegovih predlogih za rešitev kmečkega stanu pa si preberite v 42. številki (18. oktobra 2017) v tiskani izdaji Kmečkega glasu.