Med mar­čev­ske praz­ni­ke in ro­sne zna­nil­ce pom­la­di sodi tudi gre­gor­je­vo, ki ga je v pe­smi Duma tako lepo opi­sal tudi Be­lo­kra­njec Oton Žu­pan­čič: »Na Gre­gor­je­vo – otec, še veš? – se pti­čki že­ni­li so, za šol­skim vr­tom v me­ji­ci go­sti­li se, pili so; mid­va pre­ko ce­ste sva slu­ša­la … Ču­ješ živ-živ?«

V ča­su zim­skih po­čit­nic je za­vod Kra­jin­ski park Kol­pa v so­de­lo­va­nju z med­ge­ne­ra­cij­skim cen­trom Do­lenj­ske in Bele kra­ji­ne pri­pra­vil de­lav­ni­co na temo ptic se­livk in ma­lih du­plar­jev. Se­stav­lja­nju pti~čjih va­lil­nic je sle­di­lo pre­da­va­nje o pti­čih iz na­še bli­ži­ne – kme­čkih la­sto­vi­cah, o nji­ho­vi ne­go­to­vi gnez­dil­ni se­zo­ni pri nas ter zah­tev­ni vsa­ko­let­ni je­sen­ski poti v južno Afri­ko in pom­lad­ni na­zaj. Kme­čko la­stov­ko že sto­let­ja ljud­je po vsej Evro­pi iz­med vseh ptic naj­bolj pri­ča­ku­je­jo, saj s svo­jo vr­ni­tvi­jo naz­na­nja pom­lad in to­plej­šo po­lo­vi­co leta. Za kme­čke la­stov­ke je že pre­go­vor­no zna­čil­na zve­sto­ba, saj se obi­čaj­no vra­ča­jo v iste kra­je, v ista gnez­da, pa tudi mla­di rod se obi­čaj­no na­se­li v oko­li­ci rod­ne­ga gnez­da. Naj­ra­je gnez­di­jo v hle­vih, kjer je ži­vi­na, saj je tam ved­no do­volj muh in dru­ge hra­ne, praz­nih hle­vov pa se izo­gi­ba­jo. In prav zve­sto­ba rod­ne­mu gnez­du, do­ma­če­mu kra­ju, je ti­sto, kar ljud­je, še po­se­bej kmet­je, zelo ce­ni­mo.