Ko so še delovale male kmetije, ki so pridelovale hrano za številčno velike družine,  je bilo v družinah razvito ročno in rokodelsko delo, katerega so največkrat opravljali pozimi, ko na poljih ni bilo dela. Tako so se v prostem času ženske ukvarjale z ročnimi deli, predenjem volne ali prediva, trebljenjem bučnih semen in »cajzanjem«, česanjem, perja za perjanice. Moški pa so pozimi na saneh razvažali gnoj na njive in vinograde, če so jih imeli. Če so imeli kaj gozda, so pozimi tudi drvarili. Ob tem so se našli tudi taki, ki so znali kaj ustvariti iz lesa, šibja in slame. Poskrbeli so za izdelavo grabelj, lesenih vil, brezovih in sirkovih metel, toporišč, rekli so »štilov«, za motike, sekire in druga orodja. Danes ko je vse manj malih kmetij je tudi teh rokodelcev zelo malo. Ludvik Kramberger, naš dopisnik iz Prekmurhja je obiskal 83 letnega Franca Mlaska v Radvencih pri Negovi.Kaj je zapisal o njem in kaj so zapisali ostali naši dopisniki v rubriki Iz naših krajev si preberite v 3. številki (18.januar 2017) Kmečkega glasa.