Nekateri pravijo, da so bile v zgodovini slovenske živinoreje in poljedeljstva, kar se tiče dela in vsakdanjega življenja kmečkega prebivalstva, najbolj prelomne tri novosti v 19. stoletju: odprava prahe v triletnem kolobarjenju, boljše gnojenje in pridelava krompirja. Nič manj pomembna pa najbrž tudi ni pridelava koruze, ene prvih rastlin, ki so jih v 15. stoletju iz novo odkritih dežel današnje Južne Amerike pripeljali v Španijo, od koder se je razširila po ozemlju današnje Evrope. Da bi se hitreje širila, je takratna že razsvetljena fevdalna gospoda kmete oprostila plačila desetine. Vendar takrat še ne na ozemlju današnje Slovenije, čeprav so jo na svojih trgovskih poteh Benečani, takrat pravzaprav naši sosedje in nekaj časa tudi oblastniki Primorske in Notranjske, razvozili po Mali Aziji, daljnem vzhodu in Sredozemlju. Očitno so takrat Benečanom dišali le hrasti našega Krasa ter notranjska in severno primorska drva, seveda po najnižji ceni in nikakor ne v zameno za koruzo. To so v naše kraje zanesli šele Turki v 17. stoletju in menda se je prav zato še danes ponekod drži ime turšca, turšica, turščica ali celo turška pšenica.