Škode po divjih prašičih
Potrebno je dosledno prijavljati vsako nastalo škodo
Franc Fortuna
Kmečki glas

Sreda, 23. marec 2016 ob 14:50

Odpri galerijo

Med hudo oškodovanimi kmeti je tudi Jože Omejec iz Studenčic s Hribarjeve kmetije, ki leži na dobrih 600 metrih nadmorske višine in kjer imajo vodoravne površine le v stanovanjskih in gospodarskih prostorih.

Škode po divjih prašičih Osnutek letnega lovsko upravljavskega načrta za 2. Gorenjsko lovsko upravlavsko območje za leto 2016, ki so ga pripravili na Zavodu za gozdove Slovenije OE Kranj pravi:»V preteklem  letu  so  ovrednotene  odškodnine  za  povzročeno  škodo  od  rastlinojedih  parkljarjev,  divjega  prašiča  ter male divjadi znašale 13.429 evra. V primerjavi z letom poprej se je obseg ovrednotenih odškodnin zmanjšal za petino. Razen škod po divjem prašiču so bile vse ostale škode praktično zanemarljive. Dejanske prijavljene škode  so  bile  še  nekaj  višje,  vendar  posamezni  oškodovanci  niso  zahtevali  denarnega  oz.  materialnega nadomestila. V  letu  2015  je  bila  večina  vseh  odškodnin  ovrednotena  v  loviščih  jugozahodnega  dela  LUO  (Polhograjski dolomiti),  kjer  je  tudi  številčnost  divjega  prašiča  največja  (Medvode,  Škofja  Loka,  Dobrova,  Polhov  Gradec, Toško Čelo  in  Šentjošt).  Presoja uspešnosti gospodarjenja: Ocenjujemo,  da  je  bilo  gospodarjenje  z  divjim  prašičem  uspešno.  Z  načrtovanim  odvzemom  ter  dobro realizacijo  smo  številčnost  in  s  tem  tudi  negativni  vpliv  divjega  prašiča  na  kmetijske  kulture  dokaj  dobro obvladovali.«

Odvzem divjih prašičev je v letu 2014 znašal 285 živali, v letu 2015 pa je upadel na 174 živali, čeprav je načrt odvzema za leto 2015 znašal 260 živali. Torej, vsaj v luči oškodovanih kmetov, gospodarjenje z divjim prašičem le ni bilo uspešno. Še manj uspešno bi bilo če bi vsi kmetje, ki jim je bila povzročena škoda po divjih prašičih to tudi prijavili in zahtevali izplačilo realne in ne dogovorjene odškodnine. Kaj hitro bi namreč ugotovili, da bi izplačani znesek odškodnin v letu 2015 za povzročene škode na celotnem LUO zadostoval komaj za poplačilo dejanske škode (strošek sanacije površin, nadomestilo izpada krme, zmanjšanje pridelave mesa in mleka, …) dvem povprečnim hribovskim kmetijam na območju polhograjskih dolomitov.

Med hudo oškodovanimi kmeti je tudi Jože Omejec iz Studenčic s Hribarjeve kmetije, ki leži na dobrih 600 metrih nadmorske višine in kjer imajo vodoravne površine le v stanovanjskih in gospodarskih prostorih.

Več o problematiki škod po divjadi pa v eni od prihodnjih številk Kmečkega glasa

 

 

 

 

 

Zadnje objave

Tue, 26. Nov 2019 at 08:53

105 ogledov

Priznanje življenjskemu delu
Prejemniki priznanj za skrbno delo z gozdom, po eden iz vsake od 14 območnih enot ZGS, izkazujejo vrednote dobrega gospodarjenja z gozdom: tesno življenjsko povezanost z gozdom, strokovno izvedbo del v gozdu, spoštovanje večnamenske vloge gozdov, prizadevanje za varno delo v gozdu, skrb za ustrezno varovalno opremo in nenehno usposabljanje na področju gozdarstva. Več o tem si preberite v 48. številki (27. november 2019) Kmečkega glasa.

Tue, 26. Nov 2019 at 08:47

118 ogledov

Podcenjevanje zahtevnosti in nevarnosti dela v gozdovih
Z uvedbo sodobne tehnologije strojne sečnje je postalo delo varnejše, vendar v Sloveniji zaradi okoljskih razmer sodobne tehnologije zagotovo ne bo mogoče povsod uporabljati in bosta še dolgo prevladovala klasična sečnja in spravilo lesa. Slovenija se na področju nezgod pri delu v zasebnih gozdovih uvršča v sam neslavni evropski vrh. V času največje intenzivnosti izvajanja gozdnih del opozarjamo vse, ki sami izvajajo dela v svojem gozdu, naj bodo pri tem skrajno previdni. Že v normalnih razmerah je delo v gozdu eno najbolj nevarnih opravil. Poteka v nepredvidljivem okolju (relief, klima), izvaja pa se z nevarnimi orodji. V zadnjih letih dogajanja v gozdovih zaznamujejo ujme (žled, veter, podlubniki…) in potrebno je opozoriti, da je delo v gozdovih, ki so jih poškodovale ujme, še veliko bolj nevarno kot tisto v normalnih razmerah. Več o tem v 48. številki (27. november 2019) Kmečkega glasa piše univ. dipl. inž. gozd. Darko Pristovnik iz Zavoda za gozdove Slovenije.

Tue, 19. Nov 2019 at 08:35

160 ogledov

Bo hipotetična vrednost podlaga za realno obdavčitev?
Geodetska uprava RS (GURS) je 1. oktobra na portalu množičnega vrednotenja nepremičnin objavila predlog modelov vrednotenja in poskusno izračunane vrednosti nepremičnin. Predlogi modelov so bili javno razgrnjeni tudi po občinah do konca oktobra, lastniki nepremičnin pa so lahko do prejšnjega petka oddali pripombe glede vpliva vrednostne ravni in cone, na posebnem obrazcu pa je bilo mogoče GURS-u posredovati tudi splošne pripombe na modele. GURS bo na podlagi pripomb pripravil končni predlog modelov za sprejetje na vladi, temu pa bo sledilo novo množično vrednotenje, ki mora biti po zakonu opravljeno do konca marca 2020. Več o tem pa v 47. številki (20. november 2019) Kmečkega glasa.

Tue, 12. Nov 2019 at 12:21

177 ogledov

Gozdovi in krožno gospodarstvo
Tema letošnjega Evropskega tedna gozdov je bila gozdovi in krožno gospodarstvo, osrednji dogodek pa je srečanje Forêt 2019, kjer so obravnavali nadomeščanje prepovedanih kemikalij z lesnimi materiali in celulozo, potrebne predpise za pospešitev prehoda na krožno gospodarstvo in trajnostne lesne inovacije. Stroka opozarja, da so gozdovi kot najpomembnejše kopensko skladišče ogljikovega dioksida ključni za ublažitev podnebnih sprememb. 400 milijard dreves v Evropi trenutno absorbira skoraj 9 % emisij toplogrednih plinov na celini. Poleg tega drevesa lahko hladijo zrak za 8 stopinj in služijo kot odličen vir obnovljive energije. Več pa si preberite v 46. številki (13.november 2019) Kmečkega glasa.

Tue, 5. Nov 2019 at 10:31

286 ogledov

Prešanje jabolk
Prešanje jabolk Ob Golnarjevi viničariji je nedavno potekalo prešanje jabolk na star način, ki ga vsako leto pripravlja Turistično društvo Sv. Jurij ob Ščavnici. Ker se glavno delo opravlja na preši, je naš dopisnik Ludvik Kramberger tam pri delu zmotil Edija Leskovarja, ki je s Tončkom Golnarjem in Terezijo Budja vodil dela ob tolčenju jabolk. Več o tem pa na naslovnici 45. številke (6. november 2019) Kmečkega glasa.

Wed, 30. Oct 2019 at 09:23

227 ogledov

Najava ponudb za najem kmetij
Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov RS najavlja objavo ponudb za najem posameznih celot, ki jih sestavljajo stavbe ter stavbna in kmetijska zemljišča. Več na 4. strani 45. številke (6. november 2019) Kmečkega glasa.

Zadnji komentarji

Zim Zelen

2018-08-29 18:15:54


test testiram
Zdravko Turk

2018-08-02 10:08:59


Strokovna literatura pravi da medved za svoje normalno medvedje življenje rabi okoli 25.000 ha gozda. Ker imamo v Sloveniji okoli 1.200.000 ha gozda, bi lahko pri nas "normalno" živelo okoli 50 medvedov. Vse kar je več je že tudi z biološkega vidika vprašljivo, ker se povečujejo interakcije med posameznimi medvedi, kar slabo vpliva na slabo stanje naravne populacije. Zaradi milih zim in pozimi dostopne hrane iz človeških naselij medvedje pozimi niti več ne spijo, kar je že znak, da se biologija medveda spreminja. V Sloveniji naj bi jih bilo po uradnih podatkih okoli 800 komadov, neuradno pa že preko 1000 komadov, kar je že 20 več, kot pa je normalna biološka nosilnost slovenskega okolja. Leta 1950 je v Sloveniji bilo medvedov okoli 150 komadov, potem pa je stalež neprestano naraščal, verjetno tudi po zaslugi megalomanskosti socialističnega gospodarstva, ki se je v tem pogledu zgledovalo po Romuniji.Organiziranje državnih lovišč, kjer so bivši veljaki sistema lahko sproščali svoja zavrta čustva je pripeljalo do tega, da smo izgubili vsak občutek za realnost.Pri nas medved ni več naravna divjad, temveč na pol udomačena zver, v odprtem živalskem vrtu. Podobno se dogaja sedaj z bobrom; saj je lepo da se je vrnil po 150 letih, vendar v takem številu kot je že dela ogromno škode v naravi - zasebni lastnini, odškodnino pa moramo plačevati davkoplačevalci. Ni problem v številu vrst v Sloveniji (Biodiverziteta), problem je v številu osebkov posamezne vrste; tu smo že izgubili vse občutke za realnost. Če bober, ki je državna last meni "poseka" in uniči drevo, je to za državo sprejemljivo in normalno, če ga pa sam posekam brez odkazila in ga porabim za sebe, pa plačam kazen. Mislim da so to že začetki ponovne nacionalizacije zasebne lastnine.

Prijatelji

Alen  OsenjakKmečki glasMarinka Marinčič Jevnikar  Geza GrabarDarja ZemljičBarbara RemecDragica HericKristijan  HrastarVlasta Kunej

NAJBOLJ OBISKANO

Škode po divjih prašičih