Nepovezanost po celotni gozdno lesni verigi, še posebej nepovezanost lastnikov gozdov, vodi v neokolonializem

Smo v Evropskem tednu gozdov, prireditve namenjene ozaveščanju javnosti o pomenu gozdov v Evropi in o nujnosti sonaravnega, trajnostnega in mnogonamenskega gospodarjenja z njimi. Osrednje letošnje srečanje gozdarskih strokovnjakov, raziskovalcev, lastnikov gozdov in podjetnikov te dni poteka v Engelbergu v Švici. Pri nas pa bo ob letošnjem Evropskem tednu gozdov Zavod za gozdove Slovenije (ZGS) jutri, v četrtek, 5. novembra, na Pristavi ob gradu Snežnik podelil priznanja najbolj skrbnim lastnikom gozdov za leto 2015. Vsa vpletena stroka pa se je nedavno sestala in razpravljala na dveh pomembnejših dogodkih, v Podčetrtku v okviru Podeželskega parlamenta in v Ljubljani na 1. Konferenci Slovenskega kmetijstva in gozdarstva doma in po svetu. Oba dogodka sta izpostavila nujnost povezovanja lastnikov gozdov, krepitev predelave lesa na lokalni ravni, vzpostavljanje gozdno lesnih verig s čim daljšo fazo dodelave lesa, ki vključuje tudi promocijo in trženje in krepitev konkurenčnosti po celotni gozdno lesni verigi. Za uspešen zagon pa najprej povečevanje deleža rabe lesa v sklopu zelenih javnih naročil.

 

Profesor dr. Franc Pohleven  je na omenjeni konferenci v Ljubljani povedal: »Kot majhna država bomo na globalnem EU in svetovnem trgu lahko konkurenčni le z industrijo, ki bo temeljila na naših surovinskih danostih – lesu, katerega lahko z malo energije predelamo v izdelke in objekte z visoko vrednostjo. Podjetja ki so še ostala pa trenutno poslujejo na robu preživetja. Velike količine po žledu razpoložljive hlodovine, zaradi propadle lesne industrije izvozimo v tujino ali pa pokurimi, kar je z ekonomskega in okoljskega vidika nesprejemljivo. Nedvomno je skrajni čas za ponoven vznik slovenske lesne industrije. Lesno predelovalna industrija je delovno intenzivna panoga, ki zagotavlja številna delovna mesta in je tako pomembna z vidika zaposlovanja in za razvoj podeželja. Preusmeritev našega gospodarstva na domačo surovinsko osnovo in opiranje na lastne energetske zmožnosti, bi v času boja proti podnebnim spremembam omogočilo izhod iz gospodarske in okoljske krize.

Več pa v tiskani izdaji Kmečkega glasa