Strokovna ekskurzija sadjarjev in zelenjadarjev v Belgijo
Franc Fortuna
Kmečki glas

Petek, 15. maj 2015 ob 10:18

Odpri galerijo

Na predstavitvi največje evropske borze sadja in zelenjave BelOrto v Mechlinu

Z namenom večjega povezovanja med slovenskimi kmeti in možnostjo ustanovitve prve slovenske organizacije proizvajalcev na področju zelenjadarstva in sadjarstva je evropski poslanec Franc Bogovič 11. in 12. maja organiziral strokovno ekskurzijo ključnih slovenskih deležnikov s področja sadjarstva in zelenjadarstva, predstavnikov Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije ter Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano RS v Belgijo. Udeleženci so si ogledali največjo evropsko dražbo sadja in zelenjave, se seznanili z delovanjem  dveh organizacij proizvajalcev (Belorta in Green farm) ter se v Evropskem parlamentu udeležili konference pod imenom Sadjarski in zelenjadarski sektor v Belgiji in Sloveniji - Ekonomski izzivi za proizvajalce. Namen ekskurzije je bil predstavitev delovanja  belgijskih organizacij proizvajalcev ter možnost prenosa dobrih praks v Slovenijo. Več o ekskurziji pa v tiskani izdaji Kmečkega glasa


				Na predstavitvi največje evropske borze sadja in zelenjave BelOrto v Mechlinu

Na predstavitvi največje evropske borze sadja in zelenjave BelOrto v Mechlinu


				Ogled raziskovalnega centra poleg Belorte

Ogled raziskovalnega centra poleg Belorte


				Ogled raziskovalnega centra poleg Belorte

Ogled raziskovalnega centra poleg Belorte


				Na konferenci v Evropskem parlamentu Sadjarski in zelenjadarski sektor v Belgiji in Sloveniji - Ekonomski izzivi za proizvajalce.

Na konferenci "Sadjarski in zelenjadarski sektor v Belgiji in Sloveniji - Ekonomski izzivi za proizvajalce" v EP

Zanimivost iz Bruslja


				Po zaključku konference smo na trgu pred EP v objektiv ujeli našega finančnega ministra Mramorja v trenutku ko mu je nek brezdomec nastavil lonček za morebitni drobiž - minister Mramor ne velja ravno za popustljivega kar se državne blagajne tiče in očitno je tak tudi do lastne denarnice, saj je brezdomec odšel brez njegovega prispevka.

Po zaključku konference smo na trgu pred EP v objektiv ujeli našega finančnega ministra Mramorja v trenutku ko mu je nek brezdomec nastavil lonček za morebitni drobiž - minister Mramor ne velja ravno za popustljivega kar se državne blagajne tiče in očitno je tak tudi do lastne denarnice, saj je brezdomec odšel brez njegovega prispevka.

Galerija slik

Zadnje objave

Tue, 12. Nov 2019 at 12:21

94 ogledov

Gozdovi in krožno gospodarstvo
Tema letošnjega Evropskega tedna gozdov je bila gozdovi in krožno gospodarstvo, osrednji dogodek pa je srečanje Forêt 2019, kjer so obravnavali nadomeščanje prepovedanih kemikalij z lesnimi materiali in celulozo, potrebne predpise za pospešitev prehoda na krožno gospodarstvo in trajnostne lesne inovacije. Stroka opozarja, da so gozdovi kot najpomembnejše kopensko skladišče ogljikovega dioksida ključni za ublažitev podnebnih sprememb. 400 milijard dreves v Evropi trenutno absorbira skoraj 9 % emisij toplogrednih plinov na celini. Poleg tega drevesa lahko hladijo zrak za 8 stopinj in služijo kot odličen vir obnovljive energije. Več pa si preberite v 46. številki (13.november 2019) Kmečkega glasa.

Tue, 5. Nov 2019 at 10:31

186 ogledov

Prešanje jabolk
Prešanje jabolk Ob Golnarjevi viničariji je nedavno potekalo prešanje jabolk na star način, ki ga vsako leto pripravlja Turistično društvo Sv. Jurij ob Ščavnici. Ker se glavno delo opravlja na preši, je naš dopisnik Ludvik Kramberger tam pri delu zmotil Edija Leskovarja, ki je s Tončkom Golnarjem in Terezijo Budja vodil dela ob tolčenju jabolk. Več o tem pa na naslovnici 45. številke (6. november 2019) Kmečkega glasa.

Wed, 30. Oct 2019 at 09:23

157 ogledov

Najava ponudb za najem kmetij
Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov RS najavlja objavo ponudb za najem posameznih celot, ki jih sestavljajo stavbe ter stavbna in kmetijska zemljišča. Več na 4. strani 45. številke (6. november 2019) Kmečkega glasa.

Tue, 29. Oct 2019 at 08:41

112 ogledov

Drevesničarji ne potrebujejo finančne pomoči – potrebujejo dolgoročne pogodbe
Ob obiski politikov na po ujmah, podlubnikih, pa tudi po požarih prizadetih območjih se pogosto srečamo s trditvijo, da v Sloveniji ni mogoče vzgojiti in dobiti dovolj primernih sadik gozdnih drevesnih vrst. Podobne trditve so bile izrečene tudi ob nedavnem obisku kmetijske ministrice Aleksandre Pivec (na povabilo Društva lastnikov gozdov Pohorje – Kozjak) v Dravski dolini v okolici Podvelke in Brezna, ko si je ogledala tamkajšnje gozdove poškodovane po napadu podlubnikov. V sedemdesetih in osemdesetih letih 20. Stoletja so lahko slovenske gozdne drevesnice vzgojile do 10 milijonov sadik letno, v za drevesničarstvo in gozdove najboljših časih (1970-1980) pa se je pogozdilo med 7 in 8 milijonov sadik letno. Več o problemih in rešitvah slovenskega gozdnega drevesničarstva si preberite v 44. številki Kmečkega glasa.

Tue, 29. Oct 2019 at 08:37

110 ogledov

Nega je ključna za prihodnost slovenskih gozdov
Gospodarjenje z gozdovi v Sloveniji in v svetu se danes srečuje z vrsto izzivov, med katerimi je eden najpomembnejših, kako zagotoviti izvajanje ukrepov nege mladega in odraslega gozda. Nega gozda v vseh njegovih razvojnih fazah je osnovno orodje gozdarja in lastnika gozda za usmerjanje razvoja gozdnih sestojev v smeri kvalitetnega, stabilnega in odpornega gozda, ki bo zagotavljal maksimalne donose vseh dobrin, ki jih pridobivamo v gozdu in obenem tudi vse ostale ekološke in socialne funkcije, ki jih gozd opravlja. Pravilno in pravočasno izvajanje negovalnih ukrepov v gozdu je posebej pomembno pri sanaciji gozdov, ki so bili poškodovani v vse pogostejših naravnih ujmah. Obnova gozda, bodisi po naravni poti ali s saditvijo sadik gozdnega drevja je zgolj prva faza razvoja gozda. V nadaljevanju pri gospodarjenju z gozdovi v ospredje stopa nega gozda, ki jo predstavlja cela paleta ukrepov v gozdnih sestojih od nege mladega gozda, različnih oblik redčenj v malo starejših in v odraslih sestojih in do priprave odraslih sestojev na obnovo, s katero sklenemo življenjski cikel gozda in ga pripravimo na novo poglavje njegovega razvoja. Usmerjanje razvoja gozda z nego ima v Sloveniji že dolgo tradicijo in je del zaveze slovenskega gozdarstva k sonaravnemu, trajnostnemu in večnamenskemu gospodarjenju z gozdovi. Potrebe po negovalnih ukrepih v gozdovih so močno narasle po naravnih ujmah v zadnjih petih letih, ko so žledolom, napadi podlubnikov, vetrolomi, snegolomi in suše močneje prizadele več kot 2/3 gozdnih sestojev v Sloveniji. Potrebni negovalni ukrepi so za vse gozdove v Sloveniji določeni z gozdnogospodarskimi in gozdnogojitvenimi načrti, na podlagi katerih znašajo letne potrebe po negovalnih delih dobrih 15.000 ha. Zaradi sanacije posledic naravnih ujm so potrebe po nujnih negovalnih delih v gozdovih narasle še za skoraj 13.000 ha, kar bo potrebno realizirati v naslednjih letih. Več o tem v 44. številki Kmečkega glasa piše mag. Andrej Breznikar iz Zavod za gozdove Slovenije.

Tue, 29. Oct 2019 at 08:32

196 ogledov

Oglarstvo in živinoreja pri Brudarju ne bo zamrlo
Nasledstvo kmetije je eden izmed najpomembnejših dejavnikov razvoja kmetije. Boštjan Kerbler v monografiji, Dejavniki nasledstva na hribovskih kmetijah v Sloveniji, ki obravnava dejavnike in odločitve glede nasledstva na hribovskih kmetijah, pravi, da so kmetje edini del družbe, ki morajo sami zagotoviti svojo socio-profesionalno reprodukcijo. Nasleditve na družinskih kmetijah so petkrat pogostejše kot pri drugih poklicih in so najboljši primer medgeneracijskega prenosa fizičnega in človeškega kapitala. Prenos človeškega kapitala med generacijami v isti družini pomeni tudi njegovo plemenitenje, hkrati pa se s tem povečuje tudi vrednost fizičnega kapitala (njegova dejanska vrednost in zavedanje o njegovi vrednosti). Da se to lahko zgodi pa morajo biti izpolnjeni temeljni pogoji, in sicer, da na kmetiji do nasleditve in nadaljnjega kmetovanja pride, ter da je predaja kmetije nasledniku pravočasna. Predvsem je pomembno zaupanje, ki ga dotedanji gospodar še poln življenjske energije, načrtov in idej, goji do svojih otrok, da v njih verjame, in da se ne boji predati naprej tisto, kar so sam in njegovi predniki s trudom ustvarili. Še ’sveži’ mladi prevzemnik Ugotovitve in priporočila tako domače stroke kot tudi tuje s področja medgeneracijskega prenosa kmetij se zagotovo potrjujejo tudi v primeru kmetije Medved, po domače pri Brudarju, ki se nahaja v idilični vasici Suhadole v Oglarski deželi na 650 m nadmorske višine. Pri Brudarju je do letošnjega leta gospodaril Janez Medved z ženo Bernardo ob pomoči sina Andraža diplomiranega agronoma, srednješolske hčerke Janje in osnovnošolke Laure. Letošnjo pomlad pa je oče Janez kmetijo predal 26 letnemu sinu Andražu. Več o tem si preberite v 44. številki Kmečkega glasa.

Zadnji komentarji

Zim Zelen

2018-08-29 18:15:54


test testiram
Zdravko Turk

2018-08-02 10:08:59


Strokovna literatura pravi da medved za svoje normalno medvedje življenje rabi okoli 25.000 ha gozda. Ker imamo v Sloveniji okoli 1.200.000 ha gozda, bi lahko pri nas "normalno" živelo okoli 50 medvedov. Vse kar je več je že tudi z biološkega vidika vprašljivo, ker se povečujejo interakcije med posameznimi medvedi, kar slabo vpliva na slabo stanje naravne populacije. Zaradi milih zim in pozimi dostopne hrane iz človeških naselij medvedje pozimi niti več ne spijo, kar je že znak, da se biologija medveda spreminja. V Sloveniji naj bi jih bilo po uradnih podatkih okoli 800 komadov, neuradno pa že preko 1000 komadov, kar je že 20 več, kot pa je normalna biološka nosilnost slovenskega okolja. Leta 1950 je v Sloveniji bilo medvedov okoli 150 komadov, potem pa je stalež neprestano naraščal, verjetno tudi po zaslugi megalomanskosti socialističnega gospodarstva, ki se je v tem pogledu zgledovalo po Romuniji.Organiziranje državnih lovišč, kjer so bivši veljaki sistema lahko sproščali svoja zavrta čustva je pripeljalo do tega, da smo izgubili vsak občutek za realnost.Pri nas medved ni več naravna divjad, temveč na pol udomačena zver, v odprtem živalskem vrtu. Podobno se dogaja sedaj z bobrom; saj je lepo da se je vrnil po 150 letih, vendar v takem številu kot je že dela ogromno škode v naravi - zasebni lastnini, odškodnino pa moramo plačevati davkoplačevalci. Ni problem v številu vrst v Sloveniji (Biodiverziteta), problem je v številu osebkov posamezne vrste; tu smo že izgubili vse občutke za realnost. Če bober, ki je državna last meni "poseka" in uniči drevo, je to za državo sprejemljivo in normalno, če ga pa sam posekam brez odkazila in ga porabim za sebe, pa plačam kazen. Mislim da so to že začetki ponovne nacionalizacije zasebne lastnine.

Prijatelji

Alen  OsenjakKmečki glasMarinka Marinčič Jevnikar  Geza GrabarDarja ZemljičBarbara RemecDragica HericKristijan  HrastarVlasta Kunej

NAJBOLJ OBISKANO

Strokovna ekskurzija sadjarjev in zelenjadarjev v Belgijo