Prihodnost mlečnega sektorja v alpskih območjih ogrožena
Franc Fortuna
Kmetijska politika

Petek, 17. april 2015 ob 11:16

Odpri galerijo

V Strasbourgu je prejšnji mesec potekala okrogla miza o prihodnosti prireje mleka v alpskem svetu po ukinitvi mlečnih kvot. Okrogla miza je potekala v organizaciji evropskih poslancev EPP Herberta Dorfmanna iz Italije (južna Tirolska), Elisabeth Köstinger iz avstrijske Koroške in Michela Dantina iz Francije, skupaj s poročevalcem Evropskega parlamenta pri Poročilu o prihodnosti mlečnega sektorja v EU Jamesom Nicholsonom. Osrednji gost dogodka, ki se ga je udeležil tudi evropski poslanec iz Slovenije Franci Bogovič, je bil evropski komisar za kmetijstvo in razvoj podeželja Phil Hogan. Razprave so se udeležili številni pridelovalci iz alpskih območij Avstrije, Italije, Francije in Nemčije, ki so prisotnim predstavili težave, s katerimi se spopadajo ob prireji mleka na teh območjih in potencialne nevarnosti, ki grozijo po sprostitvi mlečnega trga v Evropi.

Ena izmed ključnih kmetijskih panog na območju Alp je mlekarstvo, ki pa bo zaradi težjih pogojev za pridelavo in višjih stroškov proizvodnje v primerjavi z ravninskimi območji, na katerih je skoncentrirana tako mlečna pridelava kot predelava, po sprostitvi mlečnih kvot ogrožena. To ogroženost je že čutiti, saj veliki rejci, ki jim je zadnje čase cena mleka padla še bolj kot na slovenskem trgu in ki se zavedajo, da bo ta še padla, vidijo rešitev v ekonomiji obsega, torej povečevanju pridelave. In potem bo mlekarstvo na območju Alp še težje konkuriralo ravninski pridelavi. S tem pa bo ogroženo tudi kmetovanje, ki je ključno za ohranjanje poseljenosti in delovnih mest na tem območju.

Memorandum o prihodnosti mlečnega sektorja v gorskih območjih

»Da do tega ne bi prišlo, je treba tako na strani Evropske komisije kot na strani držav članic EU, ki vključujejo alpska območja in med katerimi je tudi Slovenija, v okviru ukrepov Skupne kmetijske politike (SKP) poiskati takšne rešitve in vzpodbude, ki bodo ohranile kmetijsko proizvodnjo na teh območjih,« je za Kmečki glas povedal Franci Bogovič, ki je na okrogli mizi zastopal interese Slovenije. Bogovič je sicer član Odbora za regionalni razvoj in nadomestni član Odbora za kmetijstvo in razvoj podeželja v Evropskem parlamentu.

Kot je povedal, se predstavnik našega kmetijskega ministrstva okrogle mize ni mogel udeležiti. »Je pa državna sekretarka za kmetijstvo Tanja Strniša poskrbela, da sem razpolagal z vsemi potrebnimi informacijami in stališči,« je povedal Bogovič, ki je na srečanju podprl t. i. Strasbourški memorandum o prihodnosti mlečnega sektorja v gorskih območjih. Omenjeni memorandum so pripravile oblasti iz alpskih regij oz. zveznih dežel: Tirolska, Bavarska, Predarlberško, Trento, Bolzano – Južna Tirolska, Aosta in Furlanija – Julijska krajina. Naslovljen je na komisarja Hogana in za ohranitev proizvodnje v alpskih območjih med drugim predlaga vzpostavitev operativnega programa za proizvajalce mleka in mlečnih izdelkov na teh območjih. »Program naj bi izboljšal promocijo ter povečal investicije v raziskave in razvoj; hitrejše zmanjševanje razlik v shemi enotnega plačila za kmetije na gorskih območjih; večjo podporo kmetom pri registraciji kmetijskih izdelkov, povečanje podpore za avtohtone vrste goveda ter izboljšanja ureditve kolektivnega upravljanja pašnikov,« je še povedal Bogovič, ki je v razpravi na okrogli mizi izpostavil izjemen pomen pridelave mleka na hribovsko-gorskih območjih v Sloveniji: »Alpe se na vzhodu končujejo v Sloveniji, zato želimo aktivno sodelovati pri oblikovanju rešitev za nadaljnjo ohranitev prireje mleka. Dejstvo namreč je, da je v Sloveniji kar 45 odstotkov mleka prirejenega na teh območjih, prireja tudi ugodno vpliva na poselitev, ohranjanje krajine, razvoj turizma in ohranjanje delovnih mest. Zato mora biti ukrepanje po padcu mlečnih kvot hitro in učinkovito, alpske države pa morajo skupaj z Evropsko komisijo iskati rešitve, ki bodo kmete spodbujale k nadaljevanju proizvodnje.«

Kmetijski komisar ustanavlja Hoganov sklad

Okrogle mize v podporo poslanki Elisabeth Köstinger (ob italijanskemu poslancu Dorfmannu pobudnica priprave okrogle mize) se je udeležil tudi koroški Slovenec Hanzi Mikl, direktor Kmetijsko gozdarske zbornice Avstrijske Koroške. Komisar Hogan se zaveda, da je ohranitev pridelave mleka na območju Alp dražja kot drugod in da je izjemnega pomena za ohranitev poseljenosti, a poudarja, da znotraj SKP obstajajo številne možnosti za ohranitev konkurenčnosti mlečne proizvodnje ter da je tudi od držav članic samih veliko odvisno, katere ukrepe bodo sprejele. »Hogan je izpostavil ukrepe iz programa razvoja podeželja, kot so pomoč mladim kmetom, sofinanciranje stroškov prevoza mleka, proizvodno vezana plačila idr., ter ob tem izpostavil nujnost nastopa mlečne proizvodnje z območja Alp na tujih trgih. Predvsem na tistih, kjer obstaja povpraševanje po visoko kakovostnih kmetijskih pridelkih. »Hogan nam je tudi povedal, da so sicer napovedi za mlečni sektor v Evropi za letošnje leto ugodne,« je še povedal Bogovič in za konec dodal, da je komisar Hogan naznanil ustanovitev t. i. Hoganovega sklada, namen katerega je omogočiti ugodnejše financiranje naložb v kmetijstvo iz Evropske investicijske banke in ki bo uradno predstavljen čez nekaj dni.

Prihodnost mlečnega sektorja v alpskih območjih ogrožena

DOMOV / EVROPSKA UNIJA / NOVICE Prihodnost mlečnega sektorja v alpskih območjih ogrožena 1. 4. 2015 / Franc Fortuna, franc.fortuna@czd-kmeckiglas.si V Strasbourgu je prejšnji mesec potekala okrogla miza o prihodnosti prireje mleka v alpskem svetu po ukinitvi mlečnih kvot. Okrogla miza je potekala v organizaciji...

Zadnje objave

Tue, 26. Nov 2019 at 08:53

105 ogledov

Priznanje življenjskemu delu
Prejemniki priznanj za skrbno delo z gozdom, po eden iz vsake od 14 območnih enot ZGS, izkazujejo vrednote dobrega gospodarjenja z gozdom: tesno življenjsko povezanost z gozdom, strokovno izvedbo del v gozdu, spoštovanje večnamenske vloge gozdov, prizadevanje za varno delo v gozdu, skrb za ustrezno varovalno opremo in nenehno usposabljanje na področju gozdarstva. Več o tem si preberite v 48. številki (27. november 2019) Kmečkega glasa.

Tue, 26. Nov 2019 at 08:47

118 ogledov

Podcenjevanje zahtevnosti in nevarnosti dela v gozdovih
Z uvedbo sodobne tehnologije strojne sečnje je postalo delo varnejše, vendar v Sloveniji zaradi okoljskih razmer sodobne tehnologije zagotovo ne bo mogoče povsod uporabljati in bosta še dolgo prevladovala klasična sečnja in spravilo lesa. Slovenija se na področju nezgod pri delu v zasebnih gozdovih uvršča v sam neslavni evropski vrh. V času največje intenzivnosti izvajanja gozdnih del opozarjamo vse, ki sami izvajajo dela v svojem gozdu, naj bodo pri tem skrajno previdni. Že v normalnih razmerah je delo v gozdu eno najbolj nevarnih opravil. Poteka v nepredvidljivem okolju (relief, klima), izvaja pa se z nevarnimi orodji. V zadnjih letih dogajanja v gozdovih zaznamujejo ujme (žled, veter, podlubniki…) in potrebno je opozoriti, da je delo v gozdovih, ki so jih poškodovale ujme, še veliko bolj nevarno kot tisto v normalnih razmerah. Več o tem v 48. številki (27. november 2019) Kmečkega glasa piše univ. dipl. inž. gozd. Darko Pristovnik iz Zavoda za gozdove Slovenije.

Tue, 19. Nov 2019 at 08:35

160 ogledov

Bo hipotetična vrednost podlaga za realno obdavčitev?
Geodetska uprava RS (GURS) je 1. oktobra na portalu množičnega vrednotenja nepremičnin objavila predlog modelov vrednotenja in poskusno izračunane vrednosti nepremičnin. Predlogi modelov so bili javno razgrnjeni tudi po občinah do konca oktobra, lastniki nepremičnin pa so lahko do prejšnjega petka oddali pripombe glede vpliva vrednostne ravni in cone, na posebnem obrazcu pa je bilo mogoče GURS-u posredovati tudi splošne pripombe na modele. GURS bo na podlagi pripomb pripravil končni predlog modelov za sprejetje na vladi, temu pa bo sledilo novo množično vrednotenje, ki mora biti po zakonu opravljeno do konca marca 2020. Več o tem pa v 47. številki (20. november 2019) Kmečkega glasa.

Tue, 12. Nov 2019 at 12:21

177 ogledov

Gozdovi in krožno gospodarstvo
Tema letošnjega Evropskega tedna gozdov je bila gozdovi in krožno gospodarstvo, osrednji dogodek pa je srečanje Forêt 2019, kjer so obravnavali nadomeščanje prepovedanih kemikalij z lesnimi materiali in celulozo, potrebne predpise za pospešitev prehoda na krožno gospodarstvo in trajnostne lesne inovacije. Stroka opozarja, da so gozdovi kot najpomembnejše kopensko skladišče ogljikovega dioksida ključni za ublažitev podnebnih sprememb. 400 milijard dreves v Evropi trenutno absorbira skoraj 9 % emisij toplogrednih plinov na celini. Poleg tega drevesa lahko hladijo zrak za 8 stopinj in služijo kot odličen vir obnovljive energije. Več pa si preberite v 46. številki (13.november 2019) Kmečkega glasa.

Tue, 5. Nov 2019 at 10:31

286 ogledov

Prešanje jabolk
Prešanje jabolk Ob Golnarjevi viničariji je nedavno potekalo prešanje jabolk na star način, ki ga vsako leto pripravlja Turistično društvo Sv. Jurij ob Ščavnici. Ker se glavno delo opravlja na preši, je naš dopisnik Ludvik Kramberger tam pri delu zmotil Edija Leskovarja, ki je s Tončkom Golnarjem in Terezijo Budja vodil dela ob tolčenju jabolk. Več o tem pa na naslovnici 45. številke (6. november 2019) Kmečkega glasa.

Wed, 30. Oct 2019 at 09:23

227 ogledov

Najava ponudb za najem kmetij
Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov RS najavlja objavo ponudb za najem posameznih celot, ki jih sestavljajo stavbe ter stavbna in kmetijska zemljišča. Več na 4. strani 45. številke (6. november 2019) Kmečkega glasa.

Zadnji komentarji

Zim Zelen

2018-08-29 18:15:54


test testiram
Zdravko Turk

2018-08-02 10:08:59


Strokovna literatura pravi da medved za svoje normalno medvedje življenje rabi okoli 25.000 ha gozda. Ker imamo v Sloveniji okoli 1.200.000 ha gozda, bi lahko pri nas "normalno" živelo okoli 50 medvedov. Vse kar je več je že tudi z biološkega vidika vprašljivo, ker se povečujejo interakcije med posameznimi medvedi, kar slabo vpliva na slabo stanje naravne populacije. Zaradi milih zim in pozimi dostopne hrane iz človeških naselij medvedje pozimi niti več ne spijo, kar je že znak, da se biologija medveda spreminja. V Sloveniji naj bi jih bilo po uradnih podatkih okoli 800 komadov, neuradno pa že preko 1000 komadov, kar je že 20 več, kot pa je normalna biološka nosilnost slovenskega okolja. Leta 1950 je v Sloveniji bilo medvedov okoli 150 komadov, potem pa je stalež neprestano naraščal, verjetno tudi po zaslugi megalomanskosti socialističnega gospodarstva, ki se je v tem pogledu zgledovalo po Romuniji.Organiziranje državnih lovišč, kjer so bivši veljaki sistema lahko sproščali svoja zavrta čustva je pripeljalo do tega, da smo izgubili vsak občutek za realnost.Pri nas medved ni več naravna divjad, temveč na pol udomačena zver, v odprtem živalskem vrtu. Podobno se dogaja sedaj z bobrom; saj je lepo da se je vrnil po 150 letih, vendar v takem številu kot je že dela ogromno škode v naravi - zasebni lastnini, odškodnino pa moramo plačevati davkoplačevalci. Ni problem v številu vrst v Sloveniji (Biodiverziteta), problem je v številu osebkov posamezne vrste; tu smo že izgubili vse občutke za realnost. Če bober, ki je državna last meni "poseka" in uniči drevo, je to za državo sprejemljivo in normalno, če ga pa sam posekam brez odkazila in ga porabim za sebe, pa plačam kazen. Mislim da so to že začetki ponovne nacionalizacije zasebne lastnine.

Prijatelji

Alen  OsenjakKmečki glasMarinka Marinčič Jevnikar  Geza GrabarDarja ZemljičBarbara RemecDragica HericKristijan  HrastarVlasta Kunej

NAJBOLJ OBISKANO

Prihodnost mlečnega sektorja v alpskih območjih ogrožena