Potrebujemo prožno birokracijo
Franc Fortuna
Kmetijska mehanizacija

Petek, 17. april 2015 ob 11:04

Odpri galerijo

Dnevi odprtih vrat Mehanizacije Miler

Podjetje Mehanizacija Miler iz Prevalj na Koroškem, ki je nastalo leta 2001 in na našem tržišču zastopa vrhunske proizvajalce kmetijske mehanizacije, je imelo nedavno v poslovni enoti PSC Slovenska Bistrica dneve odprtih vrat. Ob tej priliki smo se pogovorili z Brankom Milerjem, lastnikom in direktorjem podjetja.

Med no­vost­mi so v Me­ha­ni­za­ci­ji Mi­ler pred­sta­vi­li pnev­mat­sko se­jal­ni­co za ko­ru­zo Gam­ma plus ita­li­jan­ske­ga pro­iz­va­jal­ca Sfog­gia. Se­jal­ni­ca se po­na­ša z opre­mo, na­me­nje­no če­be­lam var­ni rabi, ima vgra­je­ne na­vad­ne le­me­že, či­sti­lec grud, kar­dan s pro­sto­teč­no sklop­ko, elek­tron­ski nad­zor se­tve itd.

Branka Milerja je poslovna pot vodila od skladiščnega delavca pri enem od avstrijskih trgovcev s kmetijsko mehanizacijo preko trgovskega zastopnika za taistega trgovca do ustanovitve lastnega podjetja v Sloveniji. Kot nam je povedal, je leta 2001 začel s prodajo prvih strojev v lastni firmi z majhno pisarno v domači hiši na Prevaljah, danes pa so s svojim prodajnim programom in servisno mrežo prisotni že skorajda po vsej Sloveniji. Poslovno enoto so odprli tudi na Hrvaškem, kjer imajo zelo dobro prodajo. Promet jim raste, v zadnjem času še posebej na servisni dejavnosti in dobavi repromateriala. »Kar se tiče servisne mreže, smo eni redkih, ki smo s svojim servisom na razpolago uporabnikom tudi ob sobotah in nedeljah. Naše vodilo je prodaja strojev, ki omogočajo enostavno rokovanje, prav tako pa tudi kar najmanj vzdrževanja in hitri servis. Torej biti zmeraj na dosegu roke,« je o tem povedal Branko.

Mehanizacija Miler je še posebej poznana po zastopanju podjetja Krone (balirke, kosilnice, obračalniki, zgrabljalniki in nakladalke). V prodajnem programu pa imajo še Joskin enoosne in dvoosne cisterne za gnojevko ter trosilce za hlevski gnoj, Eschlböck sekalnike in ostale stroje za lesno biomaso. Ne gre pozabiti na cepilnike, krožne žage, kombinirane stroje, drobilne in lupilne stroje ter stroje za pakiranje Posch. V ponudbi so še Oehler traktorske prikolice, ovijalke za bale podjetij Elho in Sipma, inovativna gnojilna in sejalna tehnologija podjetja Rauch, stroji za obdelavo tal, kot so plugi, brane, vrtavkaste brane in sejalnice podjetja Vogel Noot. Nikakor pa ne moremo mimo proizvodov podjetja Reform, specialista za gorske traktorje, gorske kosilnice in sejalnike ter močnega partnerja tradicionalnih gorskih družinskih kmetij in ostalih pašnih kmetij. Reform je znan tudi po strojih za komunalno rabo. Ob tem ponujajo tudi dvoriščne traktorje nizozemskega proizvajalca Tobroco, stroje za obdelavo tal Rabe in krmilno mešalne prikolice proizvajalca BVL, ki si že od leta 1860 prizadeva in nudi svojim kupcem najboljše rešitve za optimalno krmljenje živine, kar pomeni tudi velik doprinos k zdravju živine. Mehanizacija Miler ima v prodaji tudi njihove odjemalce silaže.

»Vse stroje dobavljamo tudi ostalim slovenskim podjetjem, tudi zadrugam, ki se ukvarjajo s prodajo kmetijske mehanizacije. Dobro sodelujemo s Koroško zadrugo, sevniško, trebanjsko, tudi s Krpanom in drugimi. S prilagodljivostjo kupcu, dobrim in hitrim servisom, konkurenčno ponudbo rezervnih delov in predvsem dobro kakovostjo naših strojev bomo prodajni delež še povečali in se širili tako s programom, razstavnimi prostori kakor tudi s številom zaposlenih. Za v prihodnje načrtujemo odprtje še treh ali štirih novih poslovnih enot, lokacije smo že našli in upamo, da se bomo za izvedbo dogovorili čim prej. Ob tem ne morem mimo primerjave odnosa oziroma posluha za nove investicije med slovenskimi in hrvaškimi lokalnimi skupnostmi. Na Hrvaškem smo naleteli na izjemno podporo. Lani smo se začeli dogovarjati za lokacijo z eno od občin v Podravini in sosednje občine so kar tekmovale med seboj, katera nam bo ponudila boljše pogoje za izvedbo investicije. V primerjavi s Hrvaško v Sloveniji pogrešam prožno birokracijo,« nam je za konec še povedal Branko Miler.

Potrebujemo prožno birokracijo

DOMOV / MEHANIZACIJA / NOVOSTI Potrebujemo prožno birokracijo 1. 4. 2015 / Franc Fortuna, franc.fortuna@czd-kmeckiglas.si Med no­vost­mi so v Me­ha­ni­za­ci­ji Mi­ler pred­sta­vi­li pnev­mat­sko se­jal­ni­co za ko­ru­zo Gam­ma plus ita­li­jan­ske­ga pro­iz­va­jal­ca Sfog­gia. Se­jal­ni­ca se po­na­ša z opre­mo,...

Galerija slik

Zadnje objave

Tue, 12. Nov 2019 at 12:21

65 ogledov

Gozdovi in krožno gospodarstvo
Tema letošnjega Evropskega tedna gozdov je bila gozdovi in krožno gospodarstvo, osrednji dogodek pa je srečanje Forêt 2019, kjer so obravnavali nadomeščanje prepovedanih kemikalij z lesnimi materiali in celulozo, potrebne predpise za pospešitev prehoda na krožno gospodarstvo in trajnostne lesne inovacije. Stroka opozarja, da so gozdovi kot najpomembnejše kopensko skladišče ogljikovega dioksida ključni za ublažitev podnebnih sprememb. 400 milijard dreves v Evropi trenutno absorbira skoraj 9 % emisij toplogrednih plinov na celini. Poleg tega drevesa lahko hladijo zrak za 8 stopinj in služijo kot odličen vir obnovljive energije. Več pa si preberite v 46. številki (13.november 2019) Kmečkega glasa.

Tue, 5. Nov 2019 at 10:31

175 ogledov

Prešanje jabolk
Prešanje jabolk Ob Golnarjevi viničariji je nedavno potekalo prešanje jabolk na star način, ki ga vsako leto pripravlja Turistično društvo Sv. Jurij ob Ščavnici. Ker se glavno delo opravlja na preši, je naš dopisnik Ludvik Kramberger tam pri delu zmotil Edija Leskovarja, ki je s Tončkom Golnarjem in Terezijo Budja vodil dela ob tolčenju jabolk. Več o tem pa na naslovnici 45. številke (6. november 2019) Kmečkega glasa.

Wed, 30. Oct 2019 at 09:23

150 ogledov

Najava ponudb za najem kmetij
Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov RS najavlja objavo ponudb za najem posameznih celot, ki jih sestavljajo stavbe ter stavbna in kmetijska zemljišča. Več na 4. strani 45. številke (6. november 2019) Kmečkega glasa.

Tue, 29. Oct 2019 at 08:41

106 ogledov

Drevesničarji ne potrebujejo finančne pomoči – potrebujejo dolgoročne pogodbe
Ob obiski politikov na po ujmah, podlubnikih, pa tudi po požarih prizadetih območjih se pogosto srečamo s trditvijo, da v Sloveniji ni mogoče vzgojiti in dobiti dovolj primernih sadik gozdnih drevesnih vrst. Podobne trditve so bile izrečene tudi ob nedavnem obisku kmetijske ministrice Aleksandre Pivec (na povabilo Društva lastnikov gozdov Pohorje – Kozjak) v Dravski dolini v okolici Podvelke in Brezna, ko si je ogledala tamkajšnje gozdove poškodovane po napadu podlubnikov. V sedemdesetih in osemdesetih letih 20. Stoletja so lahko slovenske gozdne drevesnice vzgojile do 10 milijonov sadik letno, v za drevesničarstvo in gozdove najboljših časih (1970-1980) pa se je pogozdilo med 7 in 8 milijonov sadik letno. Več o problemih in rešitvah slovenskega gozdnega drevesničarstva si preberite v 44. številki Kmečkega glasa.

Tue, 29. Oct 2019 at 08:37

103 ogledov

Nega je ključna za prihodnost slovenskih gozdov
Gospodarjenje z gozdovi v Sloveniji in v svetu se danes srečuje z vrsto izzivov, med katerimi je eden najpomembnejših, kako zagotoviti izvajanje ukrepov nege mladega in odraslega gozda. Nega gozda v vseh njegovih razvojnih fazah je osnovno orodje gozdarja in lastnika gozda za usmerjanje razvoja gozdnih sestojev v smeri kvalitetnega, stabilnega in odpornega gozda, ki bo zagotavljal maksimalne donose vseh dobrin, ki jih pridobivamo v gozdu in obenem tudi vse ostale ekološke in socialne funkcije, ki jih gozd opravlja. Pravilno in pravočasno izvajanje negovalnih ukrepov v gozdu je posebej pomembno pri sanaciji gozdov, ki so bili poškodovani v vse pogostejših naravnih ujmah. Obnova gozda, bodisi po naravni poti ali s saditvijo sadik gozdnega drevja je zgolj prva faza razvoja gozda. V nadaljevanju pri gospodarjenju z gozdovi v ospredje stopa nega gozda, ki jo predstavlja cela paleta ukrepov v gozdnih sestojih od nege mladega gozda, različnih oblik redčenj v malo starejših in v odraslih sestojih in do priprave odraslih sestojev na obnovo, s katero sklenemo življenjski cikel gozda in ga pripravimo na novo poglavje njegovega razvoja. Usmerjanje razvoja gozda z nego ima v Sloveniji že dolgo tradicijo in je del zaveze slovenskega gozdarstva k sonaravnemu, trajnostnemu in večnamenskemu gospodarjenju z gozdovi. Potrebe po negovalnih ukrepih v gozdovih so močno narasle po naravnih ujmah v zadnjih petih letih, ko so žledolom, napadi podlubnikov, vetrolomi, snegolomi in suše močneje prizadele več kot 2/3 gozdnih sestojev v Sloveniji. Potrebni negovalni ukrepi so za vse gozdove v Sloveniji določeni z gozdnogospodarskimi in gozdnogojitvenimi načrti, na podlagi katerih znašajo letne potrebe po negovalnih delih dobrih 15.000 ha. Zaradi sanacije posledic naravnih ujm so potrebe po nujnih negovalnih delih v gozdovih narasle še za skoraj 13.000 ha, kar bo potrebno realizirati v naslednjih letih. Več o tem v 44. številki Kmečkega glasa piše mag. Andrej Breznikar iz Zavod za gozdove Slovenije.

Tue, 29. Oct 2019 at 08:32

187 ogledov

Oglarstvo in živinoreja pri Brudarju ne bo zamrlo
Nasledstvo kmetije je eden izmed najpomembnejših dejavnikov razvoja kmetije. Boštjan Kerbler v monografiji, Dejavniki nasledstva na hribovskih kmetijah v Sloveniji, ki obravnava dejavnike in odločitve glede nasledstva na hribovskih kmetijah, pravi, da so kmetje edini del družbe, ki morajo sami zagotoviti svojo socio-profesionalno reprodukcijo. Nasleditve na družinskih kmetijah so petkrat pogostejše kot pri drugih poklicih in so najboljši primer medgeneracijskega prenosa fizičnega in človeškega kapitala. Prenos človeškega kapitala med generacijami v isti družini pomeni tudi njegovo plemenitenje, hkrati pa se s tem povečuje tudi vrednost fizičnega kapitala (njegova dejanska vrednost in zavedanje o njegovi vrednosti). Da se to lahko zgodi pa morajo biti izpolnjeni temeljni pogoji, in sicer, da na kmetiji do nasleditve in nadaljnjega kmetovanja pride, ter da je predaja kmetije nasledniku pravočasna. Predvsem je pomembno zaupanje, ki ga dotedanji gospodar še poln življenjske energije, načrtov in idej, goji do svojih otrok, da v njih verjame, in da se ne boji predati naprej tisto, kar so sam in njegovi predniki s trudom ustvarili. Še ’sveži’ mladi prevzemnik Ugotovitve in priporočila tako domače stroke kot tudi tuje s področja medgeneracijskega prenosa kmetij se zagotovo potrjujejo tudi v primeru kmetije Medved, po domače pri Brudarju, ki se nahaja v idilični vasici Suhadole v Oglarski deželi na 650 m nadmorske višine. Pri Brudarju je do letošnjega leta gospodaril Janez Medved z ženo Bernardo ob pomoči sina Andraža diplomiranega agronoma, srednješolske hčerke Janje in osnovnošolke Laure. Letošnjo pomlad pa je oče Janez kmetijo predal 26 letnemu sinu Andražu. Več o tem si preberite v 44. številki Kmečkega glasa.

Zadnji komentarji

Zim Zelen

2018-08-29 18:15:54


test testiram
Zdravko Turk

2018-08-02 10:08:59


Strokovna literatura pravi da medved za svoje normalno medvedje življenje rabi okoli 25.000 ha gozda. Ker imamo v Sloveniji okoli 1.200.000 ha gozda, bi lahko pri nas "normalno" živelo okoli 50 medvedov. Vse kar je več je že tudi z biološkega vidika vprašljivo, ker se povečujejo interakcije med posameznimi medvedi, kar slabo vpliva na slabo stanje naravne populacije. Zaradi milih zim in pozimi dostopne hrane iz človeških naselij medvedje pozimi niti več ne spijo, kar je že znak, da se biologija medveda spreminja. V Sloveniji naj bi jih bilo po uradnih podatkih okoli 800 komadov, neuradno pa že preko 1000 komadov, kar je že 20 več, kot pa je normalna biološka nosilnost slovenskega okolja. Leta 1950 je v Sloveniji bilo medvedov okoli 150 komadov, potem pa je stalež neprestano naraščal, verjetno tudi po zaslugi megalomanskosti socialističnega gospodarstva, ki se je v tem pogledu zgledovalo po Romuniji.Organiziranje državnih lovišč, kjer so bivši veljaki sistema lahko sproščali svoja zavrta čustva je pripeljalo do tega, da smo izgubili vsak občutek za realnost.Pri nas medved ni več naravna divjad, temveč na pol udomačena zver, v odprtem živalskem vrtu. Podobno se dogaja sedaj z bobrom; saj je lepo da se je vrnil po 150 letih, vendar v takem številu kot je že dela ogromno škode v naravi - zasebni lastnini, odškodnino pa moramo plačevati davkoplačevalci. Ni problem v številu vrst v Sloveniji (Biodiverziteta), problem je v številu osebkov posamezne vrste; tu smo že izgubili vse občutke za realnost. Če bober, ki je državna last meni "poseka" in uniči drevo, je to za državo sprejemljivo in normalno, če ga pa sam posekam brez odkazila in ga porabim za sebe, pa plačam kazen. Mislim da so to že začetki ponovne nacionalizacije zasebne lastnine.

Prijatelji

Alen  OsenjakKmečki glasMarinka Marinčič Jevnikar  Geza GrabarDarja ZemljičBarbara RemecDragica HericKristijan  HrastarVlasta Kunej

NAJBOLJ OBISKANO

Potrebujemo prožno birokracijo